Ograja iz opažnih blokov DT 20/25

Postopek je pri vseh širinah blokov enak. Razlikuje se predvsem v tem, kako širok temelj in koliko armature potrebujete.

1. Zakoličenje. Potek ograje se označi s količki in vrvico, natančno po meji parcele. Hkrati se določi višina končane ograje ter mesta stebričkov in vrat.
2. Izkop za temelj. Jarek se izkoplje do globine, kjer zemlja ne zmrzuje. Ta je pri nas običajno okoli 80 cm, v hladnejših in višje ležečih krajih ter pri glinasti ali mokri zemlji tudi več. Dno se poravna in utrdi.
3. Pasovni temelj. V jarek pride armatura, nato se zalije z betonom. Uporabi se beton predpisane trdnosti, pri ograjah pogosto C16/20 ali višje, odvisno od izračuna. Iz temelja morajo štrleti navpične palice, na katere se pozneje naveže armatura v blokih. Temelj je navadno širši od samega bloka.
4. Zidanje blokov. Prva vrsta se položi v malto in skrbno izravna, saj določa linijo in višino celotne ograje. Naslednje vrste se zlagajo z zamikom, tako da se stiki ne ujemajo.
5. Armatura. V votline pride navpična armatura, v utore blokov pa vodoravna. Več armature potrebujejo vogali, stebrički in mesta, kjer bodo obešena vrata.
6. Zalivanje z betonom. Beton se vliva postopoma, po nekaj vrstah, in se zgosti s prebadanjem ali s pervibratorjem, da v steni ne ostanejo praznine.
7. Zaključek. Na vrh pridejo pokrivne plošče ali kape, ki odvajajo vodo. Površina se nato omete, prebarva, obloži ali pa ostane vidna.

Beton potrebuje čas. Polno trdnost doseže v približno štirih tednih. Poleti ga prve dni zalivajte z vodo, da se ne izsuši prehitro. Ob zmrzali se brez zaščitnih ukrepov ne betonira.

Številka v imenu približno pove širino bloka v centimetrih. Debelejši blok sprejme več betona in armature, stena je bolj toga, vendar so bloki težji in temelj mora biti širši.

• DT 12: nizki zidci, robovi gred, manjše ločilne stene na vrtu, za višjo polno ograjo ni primeren,
• DT 15: nizke ograje, podzidki in podstavki pod lahko polnilo, kjer stena sama ne nosi veliko,
• DT 20: običajna ograja pri družinski hiši, podzidek ali polna ograja srednje višine na ravnem terenu,
• DT 25: višje polne ograje, vetrovne lege, parcele na pobočju in ograje s težkimi vrati.

Zakaj je višina tako pomembna? Polna ograja deluje kot jadro. Višja in daljša kot je, bolj se vanjo upira veter in večja sila deluje na spodnji del stene pri temelju. Zato se pri višjih ograjah izbere debelejši blok in več armature. Če mora ograja hkrati zadrževati zemljo, gre že za oporni zid, ki ga mora ne glede na širino bloka izračunati statik.

Pri videzu imate dve možnosti. Običajne gladke bloke navadno ometate ali obložite. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi bloke z dekorativno, na primer cepljeno površino, ki ometa ne potrebujejo. Takrat pa je treba zidati zelo čisto, saj vsaka napaka ostane na očeh.

Enako dolga ograja je lahko enkrat preprosto, drugič pa kar zahtevno delo. Na obseg dela najbolj vplivajo:

• teren: na ravnem je temelj preprost, na pobočju ga je treba stopničasto oblikovati in pogosto urediti tudi odvodnjavanje,
• dostop: če avtomešalnik pripelje do jarka, betoniranje steče hitro, ročno mešanje in prevažanje s samokolnico trajata precej dlje,
• višina in širina blokov: višja ograja pomeni več vrst, več armature in zalivanje v več fazah,
• razgibanost: vogali, stebrički, vratca in niše za nabiralnik ali omarico števca prinesejo dodatno rezanje in armiranje,
• stara ograja in komunalni vodi: rušenje obstoječe ograje in odvoz ruševin ter vodi v zemlji, ki jih je treba pred izkopom označiti,
• površina: omet, kamnita obloga ali kovinsko polnilo so ločeni koraki, ki pridejo zraven.

V praksi se največkrat izkaže, da težava ni v blokih, ampak v tem, kar je pod njimi in v njih.

• preplitev temelj: zmrzal ga dviguje in ograja se po nekaj zimah nagne ali poči,
• armatura ni povezana s temeljem: stena le prosto stoji na temelju in se lahko ob močnem vetru prelomi pri dnu,
• zalivanje naenkrat do velike višine: svež beton pritiska na bloke in jih lahko izrine ali razpoči,
• preredek beton: dodana voda olajša vlivanje, a beton izgubi trdnost,
• nezgoščen beton: v votlinah ostanejo zračni žepi in stena je šibkejša, kot je videti,
• manjkajoče pokrivne plošče: voda zateka od zgoraj, zmrzuje in omet odpada,
• dolga ograja brez dilatacij: beton se krči in brez prekinitev se pojavijo navpične razpoke,
• zemlja nasuta ob ograjo: stena brez izolacije in odvodnjavanja ostaja mokra in pozimi trpi.

Sami lahko zgradite nizek zidec približno do višine kolena na ravnem terenu, na primer iz DT 15 ali DT 20. Višjo polno ograjo, ograjo na pobočju ali steno, ki zadržuje zemljo, prepustite strokovnjakom.

1. Preveriti mejo parcele in potek vodov v zemlji, potek zidca označiti z vrvico.
2. Izkopati jarek do globine, kjer zemlja ne zmrzuje, dno poravnati in utrditi.
3. Vstaviti armaturo z navpičnimi palicami in zabetonirati pasovni temelj.
4. Pustiti temelj nekaj dni, da se strdi, v vročini ga zalivati.
5. Prvo vrsto blokov položiti v malto in jo z libelo preveriti po dolžini in prečno.
6. Naslednje vrste zlagati z zamikom stikov in sproti preverjati navpičnost.
7. Vstaviti navpično in vodoravno armaturo ter jo v vogalih povezati.
8. Zalivati z betonom po nekaj vrstah in vsako plast prebosti s palico.
9. Namestiti pokrivne plošče z naklonom ali previsom, da voda odkaplja.
10. Površino ometati ali zaščititi šele, ko beton dozori.

• linija ograje se ujema z zakoličeno mejo in dogovorjeno višino,
• stena je navpična in vrste so ravne, brez vidnega upogiba po dolžini,
• na površini ni razpok, izrinjenih blokov ali sledi iztečenega betona,
• stebrički ob vratih so trdni, sidra pa nameščena na pravem mestu,
• pokrivne plošče trdno sedijo in voda z njih odkaplja mimo stene,
• pri dolgi ograji so narejene dilatacijske rege,
• okolica ograje je urejena tako, da voda odteka stran od stene,
• izvajalec vam je predal podatke o uporabljenem betonu in priporočen čas, kdaj lahko steno obremenite s polnilom ali vrati.