Postavitev ograjnega stebra do višine 3,8 m

V cenikih se »višina stebra« praviloma nanaša na celotno dolžino stebra, ne na višino ograje nad terenom. Del stebra je v betonskem temelju, običajno približno 80 do 100 cm. Pri stebru, dolgem 3,8 m, nad tlemi tako ostane okoli 2,8 do 3 metre. Pred naročilom se z izvajalcem dogovorite, kako to računa on, saj razlika enega metra spremeni celoten projekt.

Tipične situacije, kjer je ta različica smiselna:

• mrežna ograja okoli športnega igrišča, teniškega igrišča ali šolskega dvorišča, kjer žoga ne sme preleteti ograje,
• lovilna mreža za golom ali ob cesti, ki varuje okolico pred žogami,
• visoka ograja proti prometni cesti ali sosedu, kjer želi lastnik zasebnost in mrežo dopolni s tkanino,
• ograja z dvema vrstama mreže eno nad drugo ali z nastavkom za bodečo žico pri skladiščih in poslovnih dvoriščih,
• stebri, ki nosijo vrata, vratca ali pogon in morajo biti zato daljši in globlje sidrani od sosednjih stebrov.

Če bo ograja nad terenom visoka do dveh metrov, visok steber po nepotrebnem poveča zahteve za temelj in material. Takrat izberite nižjo različico.

Vse tri postavke na prvi pogled pomenijo isto: steber se postavi v jamo in zalije z betonom. Razlika je v silah, ki jih mora steber prenesti, in te z višino rastejo hitreje, kot bi pričakovali. Veter deluje na celotno ploskev ograje, in daljši kot je steber nad tlemi, z večjim vzvodom pritiska na temelj.

• Steber do 2,4 m: običajna vrtna ograja z mrežo ali paneli do višine približno 1,5 do 2 m. Temelj je manjši, steber postavi en izkušen delavec s pomočnikom s tal, brez lestve.
• Steber do 2,7 m: ograja okoli dveh metrov z rezervo, na primer z nastavkom ali na pobočju, kjer je treba izravnati višine. Zahteve za temelj se povečajo, postopek pa ostane enak.
• Steber do 3,8 m: ograja, visoka okoli tri metre. Temelj mora biti globlji in širši, steber močnejši, opornikov je več, razmiki med stebri pa so krajši. Pri postavljanju sta potrebna vsaj dva človeka, lestev za preverjanje zgornjega dela in začasna podpora, dokler beton ne strdi.

V praksi to pomeni, da steber 3,8 m ni le »malo daljši« steber. Je težji, z njim se teže rokuje, vsak odklon od navpičnice je zgoraj bolj viden, napaka v temelju pa se pokaže z nagibom celotnega polja ograje. Zato pri tej različici računajte z več časa na kos in z večjo količino betona.

Kateri steber izbrati

Pri visoki ograji odloča togost profila. Tanek okrogel steber, ki pri dvometrski ograji brez težav zdrži, se pri treh metrih in s tkanino v vetru začne upogibati.

• Okrogli jekleni stebri, pocinkani in pogosto s plastificirano površino, so pri mrežnih ograjah najpogostejši. Za visoko ograjo se izbere večji premer in debelejša stena, običajno po priporočilu proizvajalca sistema.
• Pravokotni in kvadratni profili so v eni smeri bolj togi. Pri pravokotnem profilu daljšo stranico obrnete pravokotno na ograjo, da bolje kljubuje vetru.
• Stebri za panelne sisteme se pri tej višini uporabljajo redkeje, ker so paneli navadno nižji. Če se paneli zlagajo drug nad drugega, to rešujete po navodilih proizvajalca.
• Leseni stebri so v tej dolžini težki in v zemlji gnijejo. Če jih kdo želi, naj stojijo na jekleni sidrni peti nad terenom, ne v betonu.
• Betonski stebri so zelo težki in jih pri treh metrih nad tlemi brez mehanizacije teže postavite.

Temelj v zemlji

Najpogostejši način je samostojen betonski temelj za vsak steber. Pri visokem stebru se jama izkoplje približno 80 do 100 cm globoko, torej pod globino zmrzovanja, ki je v nižinah Slovenije običajno okoli 80 cm, v višjih legah pa tudi več. Širina je praviloma vsaj 30 cm, pri stebrih za vrata in vogalnih stebrih več. Na dno nasujete nekaj centimetrov gramoza, da voda lahko odteče. Uporablja se beton običajno razreda C16/20 do C20/25 po SIST EN 206, zamešan na mestu ali pri večjem številu stebrov dostavljen z mešalnikom. Suhe betonske mešanice v vrečah so priročne, a pri globokih temeljih jih potrebujete veliko, zato jih je treba dobro premešati in zgostiti.

Steber v podzidku

Če ograja stoji na podzidku iz opažnih blokov, se steber zabetonira neposredno v odprtine blokov ali v temelj pod njimi. Pri visokem stebru ne zadošča, da je vpet samo v blok. Segati mora do pasovnega temelja, sicer se veter upre v zgornjo vrsto blokov in jih lahko razpoči.

Sidrna plošča in zemeljski vijaki

Steber z privarjeno ploščo lahko pritrdite na obstoječ beton, na primer na zidec. Pri dolžini okoli 3,8 m pa na sidra delujejo velike sile, zato naj takšno rešitev oceni statik ali vsaj proizvajalec sistema. Zemeljski vijaki so hitri in ne potrebujejo betona, a pri visokih ograjah s tkanino je njihova nosilnost odvisna od tal in jo mora potrditi proizvajalec.

Večina zapletov pri visokih stebrih ne nastane pri betoniranju, ampak že prej. Pred začetkom del preverite naslednje:

• Meja parcele. Pri ograji na meji je smiselno, da mejne točke pokaže geodet. Premik zabetoniranega trimetrskega stebra je veliko zahtevnejši kot premik nizkega.
• Podzemni vodi. Zakoličbo elektrike, plina, vode, kanalizacije in telekomunikacij naročite pri upravljavcih vodov. Skoraj meter globoka jama lahko zadene kabel ali cev.
• Dostop. Stebri so dolgi, zato jih je treba pripeljati in odložiti ob trasi ograje. Če se bo vrtalo z motornim svedrom za zemljo ali kopalo z mini bagrom, mora stroj priti do ograje.
• Kabli in zaščitne cevi. Če načrtujete pogon vrat, razsvetljavo ali zvonec, morajo biti zaščitne cevi za kable v zemlji še pred betoniranjem. Samo priključitev je delo usposobljenega elektroinštalaterja.
• Stara ograja. Odstranitev starih stebrov z betonskimi temelji je ločeno delo, zato se vnaprej dogovorite, kdo jo opravi in kam gredo odpadki.

Postopek na gradbišču je praviloma takšen. Najprej se vzdolž trase ograje napne vrvica in označijo mesta stebrov. Pri visoki ograji so razmiki krajši kot pri nizki, pogosto okoli 2 do 2,5 metra, odvisno od sistema in od tega, ali bo na ograji tkanina. Najprej se postavijo vogalni, končni stebri in stebri za vrata, saj se po njih poravnajo vsi ostali.

Jame se izkopljejo ročno, z motornim svedrom ali z mehanizacijo. Na dno pride plast gramoza. Steber se postavi v jamo in podloži tako, da ima pravo višino. Pri trimetrskem stebru se višina preverja po vrvici, napeti zgoraj med vogalnima stebroma, ali z nivelirjem, ne le od terena, ker je teren navadno neraven.

Nato pride najpomembnejši trenutek: navpičnica. Steber se z libelo preveri v dveh smereh, vzdolž ograje in pravokotno nanjo. Pri tej dolžini je priporočljiva daljša libela ali svinčnica, saj kratka libela spregleda odklon, ki je zgoraj viden na centimetre. Steber se podpre z dvema do tremi letvami, zapičenimi v tla, da se med betoniranjem in strjevanjem ne premakne.

Beton se vgrajuje v plasteh in zgoščuje s palico ali nabijanjem, da v temelju ne ostanejo votline. Med betoniranjem se navpičnica preveri znova, saj beton steber zlahka odrine. Zgornja ploskev temelja se oblikuje v rahel stožec stran od stebra, da voda odteka in ne zastaja ob jeklu.

K stebrom visoke ograje spadajo tudi oporniki. Vgradijo se na vogalih, pri končnih stebrih in stebrih za vrata, pri spremembi smeri, na dolgih odsekih pa tudi vmes, odvisno od sistema na primer približno vsakih 25 metrov. Opornik ima svoj majhen temelj, na steber se pritrdi z objemko ali vijakom. Pri trimetrski ograji je pogosto smiselno, da vogalni steber podprete z opornikom z obeh strani.

Isti steber lahko na eni parceli vzame pol manj časa kot na drugi. Delo olajšajo raven teren, mehkejša ilovnata tla brez kamenja, dober dostop za sveder in jasno označena meja. Pomaga tudi, če so stebri pripravljeni na mestu in je beton mogoče mešati ob trasi ograje.

Zaplete pa povzročajo:

• kamnita ali skalnata tla, kjer sveder ne zadošča in je treba klesati ali uporabiti težjo tehniko,
• težka glinena tla, ki se lepijo, v dežju pa v jami zastaja voda,
• visoka podtalnica, ko jama zaliva in je treba beton vgrajevati previdneje,
• pobočje, kjer se višine stebrov stopnjujejo in so oporniki različno dolgi,
• korenine dreves, stari temelji ali ostanki prejšnje ograje,
• vodi v trasi, ko je treba kopati ročno in počasi,
• ozek dostop, kjer je treba dolge stebre nositi ročno in daleč.

Pri visokih stebrih šteje tudi vreme. V močnem vetru trimetrski steber težko držite navpično, sveži beton pa se lahko pod njim premakne. Pri zmrzali se ne betonira, razen če proizvajalec betona dovoli drugače.

Steber do 3,8 m lahko postavite sami, če imate spretnost in vsaj enega pomočnika. Sami takega stebra ne boste obvladali, saj je dolg, težak in lahko ob prevrnitvi koga poškoduje. Pred kopanjem naj upravljavci zakoličijo vode. Če bi pri kopanju zadeli plinovod in zavohali plin, takoj zapustite mesto, ne uporabljajte odprtega ognja ali električnih naprav in pokličite 112 ter dežurno službo distributerja plina. Če zadenete kabel, delo ustavite in obvestite upravljavca voda.

1. Preveriti mejo parcele in zakoličbo podzemnih vodov.
2. Napeti vrvico vzdolž trase ograje in označiti mesta vogalnih in vmesnih stebrov.
3. Izkopati jame do globine približno 80 do 100 cm in širine vsaj 30 cm, pri vogalnih stebrih in stebrih za vrata širše.
4. Nasuti na dno jame plast gramoza in jo utrditi.
5. Zapreti zgornji konec stebra s kapico, da vanj ne zateka voda.
6. Postaviti steber v jamo v dvoje, nastaviti višino po vrvici in ga podložiti.
7. Preveriti navpičnico v dveh smereh z dolgo libelo in steber podpreti z letvami.
8. Zamešati beton po navodilih proizvajalca in ga vgrajevati v plasteh z zgoščevanjem.
9. Med betoniranjem večkrat preveriti navpičnico in višino.
10. Oblikovati površino temelja v stožec stran od stebra.
11. Pustiti, da beton strdi, ga v toplem vremenu prve dni vlažiti, podpore pa pustiti na mestu.
12. Vgraditi opornike in napeti mrežo šele, ko beton dovolj strdi.

Ko z lestve preverjate zgornji del stebra, poskrbite za stabilno lestev in drugo osebo, ki jo drži. Če ograja nosi pogon vrat ali razsvetljavo, električni del prepustite elektroinštalaterju.

Pri visokih stebrih se napake ne pozabijo. Kar pri nizki ograji ostane neopaženo, se tu pokaže do prve zime ali prvega neurja.

• Plitev temelj. Steber se sčasoma nagne v smeri prevladujočega vetra, zmrzal pa ga lahko dvigne. Pri trimetrski ograji je nagib viden že s ceste.
• Ozka jama. Če je jama le malo širša od stebra, beton tvori tanek plašč in steber se v njem upogiba kot v cevi.
• Beton pod nivojem terena brez naklona. Okoli stebra nastane skledica, v kateri stoji voda. Jeklo ob vznožju začne prej rjaveti, beton pa lahko razkroji zmrzal.
• Odprt vrh stebra. Voda zateka v cev, pozimi zamrzne in lahko steber razpoči. Kapica je malenkost, a pomembna.
• Manjkajoči ali šibki oporniki. Vogalni stebri se po napenjanju mreže upognejo navznoter in mreža popusti.
• Prezgodnje napenjanje mreže. Sveži beton ne zdrži vleka žic in steber se premakne. Mreža se praviloma napne šele po nekaj dneh, odvisno od vremena tudi pozneje.
• Tkanina brez preračuna. Lastnik naknadno obesi na ograjo senčilno tkanino, s katero prvotna zasnova ni računala. Ograja se nenadoma obnaša kot jadro in stebri se nagnejo.
• Poškodovan cink. Pri krajšanju stebra se razgali jeklo. Brez popravila s cinkovim sprejem rez začne rjaveti.

Čas za en steber je odvisen predvsem od tal in dostopa. Na mehkih tleh s svedrom se v dnevu postavi bistveno več kosov kot na kamnitem pobočju z ročnim kopanjem. Vogalni stebri in stebri za vrata trajajo dlje, ker imajo večje temelje in opornike, njihova poravnava pa je zahtevnejša.

Beton potrebuje čas. Prve dni po betoniranju stebra ne obremenjujte, podpore naj ostanejo na mestu. Mreža, napenjalne žice in tkanina se običajno montirajo šele po približno tednu dni, v hladnem vremenu še pozneje. Polno trdnost beton praviloma doseže po približno 28 dneh. Težka vrata ali pogon je smiselno obesiti šele, ko beton dovolj strdi, po priporočilu dobavitelja vrat.

Na stebre se navezuje montaža mreže ali lovilnih mrež, po potrebi vrat in njihovega pogona. Vrstni red se dogovorite vnaprej, da monter mreže ne pride, preden beton strdi, in da je elektroinštalater zraven, ko se polagajo zaščitne cevi.

Stebre preglejte še pred montažo mreže, ko je vse dobro vidno in je morebitno popravilo preprostejše. Poglejte vzdolž vrste stebrov s konca ograje: vrhovi naj tvorijo tekočo črto, stebri pa naj stojijo v eni liniji. Z dolgo libelo preverite navpičnost na nekaj naključno izbranih kosih. Ob prevzemu preglejte ta seznam:

• stebri stojijo na dogovorjenih mestih in v liniji po vrvici,
• vrhovi stebrov so enako visoki ali tekoče sledijo pobočju,
• navpičnica se ujema v obeh smereh, tudi pri vogalnih stebrih in stebrih za vrata,
• razmiki ustrezajo dogovoru in sistemu ograje,
• temelji imajo dogovorjeno globino in širino, po možnosti obstaja fotodokumentacija betoniranja,
• površina betona ima naklon stran od stebra in voda ob njem ne zastaja,
• oporniki so vgrajeni na vogalih, koncih, ob vratih in pri spremembah smeri,
• stebri imajo kapice, rezi pa popravljeno površinsko zaščito,
• zaščitne cevi za kable so položene tam, kjer so bile načrtovane,
• stebri se ob pritisku z roko v zgornjem delu ne premikajo,
• okolica je pospravljena, izkopana zemlja pa odpeljana ali razgrnjena po dogovoru.