Postavitev ograjnega stebra do višine 2,4 m

Postopek je pri vseh treh različicah enak, razlikuje se zahtevnost. Višji steber deluje kot daljši vzvod: veter pritiska na večjo površino ograje in vsa sila se prenese v temelj. Zato z višino raste globina jame, količina betona in tudi zahteve glede natančnosti.

• Do 2,4 m: običajna ograja ob hiši iz mreže, panelov ali lesa. Jama je navadno globoka od 60 do 80 cm, najbolje pa sega pod globino zmrzovanja.
• Do 2,7 m: višja ograja za zasebnost, panelne in varnostne ograje, večji vrtovi in manjša poslovna dvorišča. Jama je navadno globoka od 80 do 100 cm in širša, steber pa naj ima močnejši profil.
• Do 3,8 m: industrijska območja, skladišča, športna igrišča in ograje z bodečo žico na nosilcih. Temelj je pogosto globok od 80 do 120 cm ali več. Mere in profil stebra naj določi proizvajalec ograjnega sistema ali projektant, ker pri tej višini odloča izračun obtežbe z vetrom.

Preden naročite, preverite, ali višina v ponudbi pomeni celotno dolžino stebra ali le del nad terenom. Del stebra namreč konča v betonu.

1. Linijo ograje označiti z napeto vrvico in količki, izmeriti razmike in višinske razlike terena.
2. Izkopati jamo ročno, s svedrom ali strojem, globoko glede na višino stebra in vrsto tal.
3. Na dno nasuti plast gramoza, ki odvaja vodo, in jo utrditi.
4. Postaviti steber, ga z libelo poravnati z dveh sosednjih strani in pritrditi z oporami.
5. Beton vlivati po plasteh in vsako plast prebosti ali zgostiti, da v njej ne ostanejo votline.
6. Še enkrat preveriti navpičnost in višino glede na vrvico, preden se beton začne strjevati.
7. Površino betona oblikovati z rahlim naklonom stran od stebra, da voda odteka.
8. Pustiti, da beton dozori, in šele nato montirati polnilo.

Zakaj je toliko govora o razmikih? Pri panelnih ograjah mora razdalja med stebri natančno ustrezati širini panela, sicer panela ne boste mogli namestiti. Pri mreži so razmiki običajno okoli 2 do 2,5 m. Višja kot je ograja in težje ali bolj polno je polnilo, bližje naj stojijo stebri.

Jekleni stebri so najpogostejši. So lahki, hitro se postavijo, z vročim cinkanjem ali prašnim lakiranjem pa dobro prenašajo korozijo. Primerni so za mrežo in panele v vseh treh višinah, pri 3,8 m pa potrebujete močnejši profil.

Montažni betonski stebri so masivni in trpežni, a težki za rokovanje. Največkrat jih srečamo pri betonskih in kombiniranih ograjah.

Leseni stebri so bolj primerni za nižje vrtne ograje. Les naj ne stoji neposredno v betonu ali zemlji. Bolje ga je pritrditi v kovinsko peto, sicer ob tleh sčasoma gnije.

Za nižje stebre se navadno uporablja beton trdnostnega razreda C16/20, za višje C20/25, pri 3,8 m po projektu tudi višji. Razredi so opredeljeni v standardu SIST EN 206. Za nekaj stebrov zadostuje suha betonska mešanica v vrečah, pri večjem številu se splača mešalnik ali transportni beton. Količino vode upoštevajte po navodilih proizvajalca, saj je preredek beton šibkejši.

Najlažje se dela v rahli zemlji na ravnem zemljišču z dobrim dostopom. Delo podaljšajo in podražijo:

• kamnita ali skalnata tla, kjer je treba klesati ali vrtati s strojem,
• glinena, razmočena ali nasuta tla, ki zahtevajo globlji in širši temelj,
• pobočje, kjer ima vsak steber drugačno višino in ga je treba izmeriti posebej,
• korenine dreves, stari temelji in ostanki prejšnje ograje,
• slab dostop, ko je treba beton s samokolnico voziti daleč,
• večja višina stebra, torej več izkopa, več betona in natančnejše merjenje.

Preden začnete kopati, pri upravljavcih vodov (elektrika, voda, plin, telekomunikacije) preverite, ali pod zemljo kaj poteka. Če med izkopom naletite na plinsko cev ali zavohate plin, delo takoj ustavite, umaknite se in pokličite 112. Na poškodovan električni kabel ne segajte z rokami.

• Preplitka jama: zmrzal steber dvigne in po prvi zimi se začne nagibati.
• Navpičnost preverjena le z ene strani: spredaj je steber raven, s strani pa visi.
• Brez opor: steber se med strjevanjem premakne in popravek ni več mogoč.
• Redek ali nezgoščen beton z votlinami, ki sčasoma poka.
• Beton zaključen v obliki sklede okoli stebra: voda zastaja, zmrzuje in načenja temelj.
• Montaža panelov ali napenjanje mreže že naslednji dan.
• Betoniranje pri zmrzali ali v močnem dežju.

Nižje stebre na običajnem zemljišču zmore tudi spreten domači mojster, če ima pomočnika in se mu ne mudi. Stebre višine 2,7 m in še posebej 3,8 m raje prepustite izvajalcu, saj gre za težke kose in ob napaki se lahko prevrnejo.

1. Pri upravljavcih vodov preveriti, kje potekajo podzemni vodi.
2. Napeti vrvico med skrajnima stebroma in označiti položaj ostalih.
3. Izkopati jamo, globoko navadno od 60 do 80 cm in široko približno 20 do 30 cm.
4. Na dno nasuti približno 10 cm gramoza in ga potolči.
5. Postaviti steber in ga s pomočnikom poravnati z libelo z dveh strani.
6. Pribiti dve letvi kot poševni opori, zabiti v zemljo.
7. Beton vlivati po plasteh in vsako prebosti s palico.
8. Preveriti navpičnost in višino glede na vrvico.
9. Površino zgladiti z naklonom stran od stebra.
10. Z montažo polnila počakati vsaj nekaj dni, pri običajnem betonu raje teden.

• vsak steber je navpičen pri preverjanju z libelo z dveh strani,
• glave stebrov so v eni liniji in na načrtovani višini,
• razmiki ustrezajo polnilu, pri panelih natančno na mero,
• steber se ob pritisku z roko ne premakne in beton okoli njega ni počil,
• površina temelja ima naklon stran od stebra in voda ob njem ne zastaja,
• okolica je pospravljena in odvečna zemlja odpeljana po dogovoru,
• veste, kdaj lahko montirate polnilo.