Montaža nosilcev za bodečo žico

Nosilec drži več vrst žice nad zgornjim robom ograje, običajno poševno, pogosto pod kotom okoli 45 stopinj. Zakaj ravno poševno? Kdor se oprime zgornjega roba ograje, ima žico tik nad glavo ali pred obrazom in se ne more naravno prevesiti čez. Nosilec torej ograjo zviša in hkrati oteži gibanje pri plezanju.

Smisel ima tam, kjer je ograja sama po sebi v redu, a ne zadošča. Če so stebrički nagnjeni, zarjaveli ali majavi v tleh, nosilec težave ne bo rešil. Napeta žica stebričke še dodatno obremeni, zato je treba najprej popraviti ograjo.

Nosilci se razlikujejo po obliki in načinu pritrditve. Pri izbiri sta odločilna predvsem profil stebrička in smer, v katero želite zaščito.

• raven nosilec se nadaljuje navpično navzgor in ograjo le zviša, primeren je tam, kjer nič ne sme segati čez mejo zemljišča,
• poševen enokraki nosilec je nagnjen navzven ali navznoter in je najpogostejša rešitev pri obodnih ograjah,
• dvostranski nosilec v obliki črke Y ščiti z obeh strani in se uporablja predvsem na območjih, kjer je treba preprečiti tudi plezanje navzven,
• natični nosilec se namesti v vrh stebrička namesto pokrovčka, objemni nosilec se pritrdi okoli okroglega stebrička, vijačeni nosilec pa se privijači na oglati profil ali na zidan steber.

Pri žici imate dve možnosti. Bodeča žica zadošča za običajno zavarovanje, z njo pa je tudi lažje delati. Rezilna žica, pogosto navita v spiralo, ima ostra rezila in jo je težje premagati. Rokovanje z njo je tvegano, zato sodi bolj na zaprta poslovna območja kot ob pločnik, po katerem hodijo otroci.

Nosilci in pritrdilni material naj bodo vroče cinkani, po želji še prašno lakirani v barvi ograje. Necinkani vijaki po nekaj zimah začnejo rjaveti in popuščati.

Pri obstoječi ograji sama montaža običajno vzame manj časa kot priprava. Izvajalec navadno dela takole:

1. Pregledati celotno ograjo in stebričke: trdnost v tleh, navpičnost, rjo in stanje zgornjega dela.
2. Majave ali poškodovane stebričke popraviti ali zamenjati, pri panelnih ograjah pritegniti objemke panelov.
3. Izbrati vrsto nosilca glede na profil stebrička in se dogovoriti, v katero smer bo nagnjen.
4. Napeti vrvico po vrhu stebričkov in določiti enotno višino namestitve.
5. Namestiti nosilce: natakniti, pritrditi z objemko ali priviti. Pri zidanem ali betonskem stebru izvrtati luknje in uporabiti primerna sidra, pogosto kemična.
6. Sproti preverjati, ali imajo vsi nosilci enak kot in smer, ter spoje pritegniti takoj, ne šele na koncu.
7. Napeti nosilne žice, jih pritrditi na končnih in vogalnih stebričkih ter zategniti z napenjalci.
8. Bodečo ali rezilno žico pritrditi na nosilne žice in nosilce z vezno žico ali na način, ki ga predpisuje proizvajalec.
9. Preveriti napetost in trdnost spojev, ostre konce žice zapogniti ali prekriti.

Gre za delo na lestvi nad robom ograje z ostrim materialom v rokah. Zato je tu opisan postopek izvajalca in ne navodilo za samostojno delo. Brez debelih rokavic, zaščite za oči in druge osebe, ki pridržuje žico, se poškodbe zgodijo zelo hitro.

Najmanj dela je z novo panelno ograjo, ki ima trdne stebričke in enake razmike ter za katero proizvajalec ponuja nosilce prav za ta profil. Montaža je takrat hitra, rezultat pa raven.

Delo se podaljša predvsem pri:

• stari ograji iz pletene mreže z zarjavelimi ali krivimi stebrički, ki jih je treba najprej utrditi,
• nagnjenem ali neravnem terenu, kjer je višino nosilcev treba prilagajati po odsekih,
• zidanih stebrih, v katere je treba vrtati in sidrati, še posebej pri votlih blokih,
• številnih vogalih, lomih in vratcih, kjer je treba žico zaključiti in znova napeti,
• rezilni žici namesto bodeče, ker je delo z njo počasnejše in zahteva več previdnosti,
• slabem dostopu, na primer ko je na eni strani ograje gosta živa meja ali strma brežina.

Če ograja stoji neposredno na meji zemljišča, bo nosilec, nagnjen navzven, segal k sosedu ali nad pločnik. V praksi se to reši z dogovorom s sosedom, z ravnim nosilcem ali z naklonom navznoter. Pri zemljišču, ki pripada večstanovanjski stavbi, o spremembah ograje odločajo etažni lastniki, običajno prek upravnika.

Pomislite tudi na to, kdo hodi mimo ograje. Rezilna žica v višini, do katere seže otrok, ali nad javnim pločnikom lahko koga poškoduje, lastniku pa iz tega nastanejo neprijetnosti.

• nosilci se montirajo na šibke ali majave stebričke, ki se pod vlekom žice začnejo nagibati,
• nosilci so na različnih višinah ali pod različnim kotom, zato žica ne poteka ravno in ograja deluje neurejeno,
• žica je napeta preohlapno in se povesi ali pa premočno, tako da upogiba nosilce in vogalne stebričke,
• manjka pritrditev na končnih in vogalnih stebričkih, kjer je vlek največji,
• uporabljen je necinkan pritrdilni material, ki hitro zarjavi,
• pri zidanem stebru se vrta preblizu roba in sidro izlomi kos zidu,
• nosilec je brez dogovora nagnjen nad tuje zemljišče.

Ob prevzemu prehodite ograjo po vsej dolžini in preverite:

• vsi nosilci so na enaki višini ter imajo enak naklon in smer,
• nosilec se pri močnejšem pritisku z roko v rokavici ne premakne in ne škripa,
• vijaki in objemke so pritegnjeni in cinkani,
• stebrički se po napenjanju žice niso nagnili, posebej na vogalih in koncih,
• žica je enakomerno napeta in se med stebrički ne povesi,
• ostri konci žice so zapognjeni ali prekriti in nič ne štrli v prostor, kjer hodijo ljudje,
• žica ne sega nad sosednje zemljišče ali pločnik, če to ni bilo dogovorjeno,
• okoli ograje ni ostalo odrezkov žice ali drugih ostrih odpadkov.