Postavitev ograjnega stebrička do višine 2,7 m

Postavka se obračuna na kos. En kos pomeni en stebriček, postavljen na svoje mesto, navpičen, na pravi višini in zabetoniran ali drugače trdno zasidran. Podatek 2,7 m se nanaša na celotno dolžino stebrička, ne na višino ograje. Del stebrička je namreč v zemlji oziroma v betonu. Pri stebričku, dolgem 2,6 do 2,7 m, je v temelju običajno približno 60 do 70 cm, nad terenom pa ostaneta okoli dva metra.

Delo običajno vključuje:

• zakoličbo linije ograje in položaja stebričkov po vrvici,
• izkop ali vrtanje jame za temelj,
• vstavitev stebrička ter njegovo poravnavo v navpičnico in na višino po vrvici,
• betoniranje in začasno fiksiranje stebrička, dokler beton ne veže,
• pri vogalnih in končnih stebričkih postavitev opor, če se uporabljajo.

Ali je v ceni tudi material, torej stebriček, beton in opore, kaže cenovni blok nad člankom. Ob naročilu preverite, ali izvajalec poskrbi tudi za odvoz izkopane zemlje ali jo razgrne na vaši parceli. Napenjanje mreže, montaža panelov in postavitev vrat so ločena dela.

V ceniku najdete tudi postavitev stebrička do 2,4 m in do 3,8 m. Vsaka različica ima svojo stran. Razlika ni le v nekaj deset centimetrih, spremeni se tudi obremenitev in s tem postopek.

• Stebriček do 2,4 m je primeren za ograjo, visoko približno 1,5 do 1,8 m. Običajno gre za mrežo na vrtu, proti sosedu ali okoli sadovnjaka. Veter nanj deluje manj, temelj je lahko manjši in stebriček se laže poravna tudi v enem človeku.
• Stebriček do 2,7 m, torej ta različica, je namenjen ograji višine okoli dveh metrov. To je običajna višina za ulično ograjo iz mreže ali varjenih panelov ter za ograjo s senčilno tkanino ali lamelami. Prav zaradi polnila, ki lovi veter, mora biti temelj globlji in stebriček močnejši kot pri nižji ograji.
• Stebriček do 3,8 m se uporablja pri ograjah okoli treh metrov, na primer okoli igrišč, teniških igrišč, ograd za živali ali pri protihrupnih in zaščitnih ograjah. Tam so potrebni močnejši profili, večji temelji, pogosto dva človeka za držanje in poravnavo, včasih tudi oder ali lestev za preverjanje vrha. Tveganja in čas dela so bistveno večji.

Kako se odločiti? Izmerite višino polnila, ki ga želite uporabiti. Prištejte razmak nad terenom, če ga želite (na primer pod betonsko talno ploščo), in globino v temelju. Če pridete do stebrička okoli 2,5 do 2,7 m, ste v tej različici. Če ograja stoji na podzidku in se stebriček sidra vanj, je potrebna dolžina krajša, ker se globina v zemlji ne šteje. Takrat je včasih tudi pri dvometrski ograji primernejša različica 2,4 m. Posvetujte se z dobaviteljem polnila, saj proizvajalci mrež in panelov za posamezne višine običajno navajajo priporočeno dolžino stebrička.

Meja parcele

Ograja se postavi na vašo parcelo, ne "približno na mejo". Če niste prepričani, kje meja poteka, naročite geodeta, da zakoliči mejne točke. Spori s sosedom zaradi dvajsetih centimetrov so v praksi pogosti, prestavljanje zabetoniranih stebričkov pa je dražje kot geodet vnaprej. Če gre za zemljišče ob večstanovanjski stavbi, ki je v skupni lasti, se o ograji vnaprej dogovorite z etažnimi lastniki in upravnikom.

Komunalni vodi

Ob ulici pogosto potekajo plin, voda, elektrika, telekomunikacijski kabli ali kanalizacijski priključek. Pred izkopom naj vam vode zakoličijo njihovi upravljavci. Če med kopanjem naletite na opozorilni trak, takoj prenehajte. Če bi se poškodovala plinska cev ali zavohate plin, se umaknite, ne uporabljajte ognja ali električnih naprav in pokličite 112. Poškodovanega električnega kabla se nikoli ne dotikajte, popravilo mora prevzeti upravljavec omrežja ali usposobljen elektroinštalater.

Odločitve, ki morajo pasti vnaprej

• vrsta polnila (mreža, paneli, tkanina, lamele), ker sta od nje odvisna profil stebrička, razmik in globina temelja,
• natančen položaj in širina dvoriščnih vrat in vratc, ker so njihovi stebri drugačne kategorije in morajo sedeti na milimeter,
• ali bo betonska talna plošča in na kateri višini bo torej spodnji rob polnila,
• ali bo do vrat speljan kabel za pogon, zvonec ali razsvetljavo, da se zaščitna cev položi še pred betoniranjem,
• dostop na parcelo za samokolnico, po potrebi za mali bager ali zemeljski sveder.

Kateri stebrički se uporabljajo

Jekleni okrogli stebrički so klasika za mrežo. Pri dvometrski ograji se običajno uporablja premer okoli 48 mm, tanjši profil je pri tej višini premehak in se v vogalih lahko upogne. Navadno so pocinkani, pogosto še s PVC prevleko ali prašnim premazom.

Jekleni pravokotni stebrički (na primer profil 60 × 40 ali 60 × 60 mm) se uporabljajo predvsem za varjene panele in lamele. Imajo pripravljene luknje ali objemke. Pri ograji okoli dveh metrov s polnilom, ki lovi veter, je priporočljiv robustnejši profil.

Leseni stebrički delujejo naravno, a če jih zabetonirate neposredno, les ob površini terena sčasoma zgnije. Bolje jih je pritrditi v kovinski nosilec ali podstavek, ki je zalit v beton, tako da les ostane nad zemljo.

Betonski stebrički se danes uporabljajo redkeje, predvsem pri starejših tipih ograj ali montažnih betonskih ploščah. So težki in pri dolžini okoli 2,7 m jih en človek ne more varno postaviti.

Načini sidranja

Betonski točkovni temelj v zemlji je najpogostejša in pri tej višini najzanesljivejša rešitev. Jama ima običajno premer približno 20 do 30 cm in globino približno 80 do 90 cm, da sega pod globino zmrzovanja. Ta je v Sloveniji v nižinah običajno okoli 80 cm, v hribovitih in hladnejših predelih tudi več. Pri tkanini ali lamelah naj bo temelj raje večji.

Sidranje v podzidek iz opažnih blokov: stebriček se vstavi v zabetoniran blok ali privije s sidrno ploščo na končano krono zidka. Vstavljen stebriček praviloma drži bolje, plošča je hitrejša, vendar takrat vso obremenitev vetra nosijo sidra in tanka plast betona.

Zemni vijaki se privijejo v zemljo brez betona. So hitri in čisti, primerni za vezljiva tla brez kamenja. Pri dvometrski ograji s polnim polnilom pa pri proizvajalcu vijaka preverite, za kakšno obremenitev je namenjen.

Postopek izkušene ekipe je običajno podoben. Najprej se postavijo vogalni, končni in stebri ob vratih, ki nosijo nateg mreže. Med njimi se napneta dve vrvici, ena pri tleh in ena pri vrhu stebričkov. Po njiju se nato postavljajo vmesni stebrički, tako da je vsa ograja v eni liniji, vrhovi pa so na enaki višini ali tekoče sledijo terenu.

Pri mreži je razmik vmesnih stebričkov običajno okoli 2,5 m. Pri panelni ograji razmik določa širina panela in objemk. Tam se stebrički bodisi zelo natančno izmerijo z letvijo bodisi postavljajo sproti s paneli: postavi se stebriček, prisloni panel, postavi naslednji stebriček. Pri dvometrskem panelu se napaka nekaj centimetrov na vsakem polju hitro sešteje.

Jama se izkoplje ročno ali izvrta z motornim ali bagerskim svedrom. Na dno se pogosto nasuje nekaj centimetrov gramoza, da voda okoli stebrička odteka. Stebriček se vstavi, poravna z libelo z dveh pravokotnih strani in fiksira s količki ali letvami. Nato se zalije z betonom, običajno trdnosti približno C16/20 do C20/25, ali s pripravljeno mešanico za stebričke. Beton se prebada ali nabija, da v njem ne ostanejo zračni mehurčki, ob tem pa se preverja, ali se stebriček ni premaknil.

Zgornja ploskev temelja se oblikuje z rahlim padcem stran od stebrička, da voda odteka proč, ne k jeklu. Pri vogalnih stebričkih mrežne ograje se hkrati postavijo opore proti polju, večinoma z lastnim manjšim temeljem. Na koncu se na odprte profile namestijo kapice, da vanje ne dežuje.

Koliko časa traja

Sama postavitev enega stebrička je stvar nekaj deset minut, največ časa vzameta kopanje in poravnava. Daljše je čakanje. Navaden beton veže v dnevu ali dveh, z napenjanjem mreže pa se običajno počaka približno teden dni. Polno trdnost beton doseže približno v štirih tednih. Hitrovezne mešanice omogočajo hitrejše nadaljevanje, natančen čas navaja proizvajalec na embalaži. Poleti je treba beton zaščititi pred izsušitvijo, pozimi se ob zmrzali brez ustreznih ukrepov ne betonira.

Največ odločajo tla. V ilovnatih tleh brez kamenja gre delo hitro. Kamnit teren, gramozni nasipi, gradbeni ostanki iz časa gradnje hiše ali stari betonski temelji prejšnje ograje delo upočasnijo, včasih je potrebno rušilno kladivo. Tudi korenine dreves in grmovja ob meji parcele niso izjema. Ponekod, na primer na kraškem terenu, se že na majhni globini pojavi skala.

Poleg tega je pomembno:

• kako dolga je linija in koliko stebričkov se postavlja naenkrat, pri večjem številu se splača strojni sveder,
• ali je teren raven ali v naklonu, na pobočju je treba rešiti stopnice polnila in natančneje meriti,
• koliko je vogalov, lomov in koncev, vsak tak stebriček potrebuje opore in več pozornosti,
• ali je ob jami prostor za delo, ob obstoječem tlakovanju, gredicah ali steni sosedove garaže se koplje previdneje,
• ali se beton meša ročno na mestu ali se dovaža in kako daleč je od vozila do linije ograje,
• ali gredo stebrički v končan podzidek, kjer je treba vrtati in natančno sidrati.

Pri dvometrski ograji delo oteži tudi veter med montažo. Dolg stebriček je težje držati v navpičnici, dokler ni zabetoniran, zato se fiksira skrbneje kot nizek stebriček.

Stebrički so središče celotne gradnje ograje. Pred njimi je običajno zakoličba meje in komunalnih vodov, odstranitev stare ograje, včasih izkop in betoniranje pasovnega temelja za podzidek. Če se dela podzidek, se stebrički vanj vgradijo med betoniranjem blokov ali po njem, zato je treba ti dve deli časovno uskladiti.

Po stebričkih sledijo napenjanje žic in mreže, montaža panelov, lamel ali tkanine ter nazadnje vrata in vratca. Stebri ob vratih so težji, saj nosijo težo krila, in če bo pogon električen, naj kable pripravi in priklopi usposobljen elektroinštalater. Zaščitna cev za kabel pa se položi še pred betoniranjem, sicer je treba beton pozneje razbijati. Če se bo ob ograji delalo tlakovanje ali robniki, se vnaprej dogovorite o višini končnega terena, da temelji ne bodo štrleli nad tlakovce in da stebriček na koncu ne bo prenizek.

Plitev ali ozek temelj. Pri dvometrski ograji je to najpogostejša napaka. Prva leta se ne zgodi nič, nato se po močnem vetru ali zimi stebrički začnejo majati in ograja se nagne. Če temelj ne sega pod globino zmrzovanja, ga lahko zmrzal dvigne.

Beton v "kupčku" ali pod nivojem terena brez padca. Voda zastaja ob stebričku, jeklo pri tleh najhitreje korodira, les pa gnije prav na tem mestu.

Manjkajoče kapice. V odprt profil zateka voda, ki pozimi zmrzne in lahko profil razpoči. Tudi od znotraj rjavi.

Stebrički izven vrvice. Ograja potem "pleše", ko pogledate vzdolž linije, so vidni valovi. Pri panelih se objemke ne ujemajo in panele je treba na silo ukrivljati.

Prezgodnje napenjanje mreže. Beton še nima trdnosti in vogalni stebrički se potegnejo proti polju. Po strditvi jih ni mogoče poravnati brez razbijanja temelja.

Manjkajoče opore v vogalih. Pri dvometrski mreži je nateg velik, vogalni stebriček brez opore se prej ali slej upogne.

Skrajšani stebrički brez zaščite reza. Če pocinkan stebriček režete, je treba rez premazati z zaščitno barvo s cinkom, sicer bo tam začel rjaveti.

Postavitev ograjnih stebričkov zmore tudi spreten domači mojster, če ima čas, pomočnika in potrpljenje pri merjenju. To ne velja za stebre za težka dvoriščna vrata in za mesta, kjer potekajo komunalni vodi; tam delo prepustite strokovnjakom. Pri dolžini okoli 2,7 m je dobro imeti drugega človeka, ki stebriček pridrži.

1. Preveriti mejo parcele in dati zakoličiti komunalne vode.
2. Zakoličiti linijo ograje s količki in napeti vrvico, označiti položaj vogalnih, končnih in vmesnih stebričkov.
3. Izkopati ali izvrtati jame, globoke približno 80 do 90 cm in široke približno 20 do 30 cm.
4. Na dno jame nasuti nekaj centimetrov gramoza.
5. Najprej postaviti vogalne in končne stebričke, jih z libelo poravnati z dveh strani in fiksirati z letvami.
6. Med njimi napeti dve vrvici, pri tleh in pri vrhu stebričkov.
7. Postavljati vmesne stebričke po vrvicah, vsakega poravnati in fiksirati.
8. Zmešati beton po navodilih proizvajalca, jamo postopoma zapolniti in beton prebadati.
9. Po vsaki plasti preveriti navpičnost in položaj stebrička.
10. Vrh temelja oblikovati s padcem stran od stebrička.
11. Namestiti opore pri vogalnih in končnih stebričkih.
12. Namestiti kapice na vrhove stebričkov in zaščititi morebitne reze.
13. Pustiti, da beton veže, in mrežo napenjati običajno šele po približno tednu dni.

Končane stebrčke preverite, preden se začne montaža polnila. Ko je mreža napeta ali so paneli nameščeni, se napake težko popravljajo. Postavite se na konec linije in poglejte vzdolž ograje, valove opazite takoj. Z roko pritisnite na vrh stebrička, po strditvi betona se ne sme premakniti.

• stebrički stojijo v eni premici po vrvici,
• vsak stebriček je navpičen v obeh smereh, preverjeno z libelo,
• vrhovi stebričkov so na enaki višini ali tekoče sledijo terenu,
• višina nad terenom ustreza izbranemu polnilu in talni plošči,
• razmiki so po dogovoru, pri panelih natančno na širino panela,
• vogalni in končni stebrički imajo opore,
• temelji imajo padec stran od stebrička in voda ob njem ne zastaja,
• na vseh profilih so kapice,
• površinska zaščita stebričkov ni poškodovana in rezi so zaščiteni,
• zaščitna cev za kabel do vrat je položena, če je bila predvidena,
• okolica je pospravljena in z zemljo je ravnano po dogovoru.