Napenjanje bodeče žice

Preden se lotite dela, preverite, kje točno poteka meja parcele. Če meja ni jasna, se splača poklicati geodeta, saj si tako prihranite kasnejše spore s sosedom. Pri bodeči žici ob pločniku ali javni poti pomislite tudi na to, da se lahko kdo ob njej poškoduje.

Samo napenjanje sledi šele, ko so stebrički postavljeni in je beton okoli njih strjen. Postopek je običajno takšen:

1. Začetek žice trdno pritrditi na kotni ali končni stebriček, z večkratnim ovijanjem in sponko.
2. Žico odvijati vzdolž linije ograje in jo sproti ohlapno obesiti na kljukice ali nosilce na vmesnih stebričkih.
3. Na drugem koncu namestiti napenjalec in žico postopoma zategovati, brez sunkov.
4. Preveriti, ali je žica ravna in se nikjer ne zatika, nato jo trdno pritrditi na vsak stebriček.
5. Pri več vrstah napeti vsako vrsto posebej in ohraniti enake razmike po višini.

Zakaj so kotni in končni stebrički tako pomembni? Vsa vlečna sila žice se opira prav nanje. Zato jim običajno dodajo poševne opornike, ki preprečijo, da bi se stebriček med napenjanjem nagnil proti notranjosti odseka.

Bodeča žica se razlikuje po debelini jedra, gostoti bodic in površinski zaščiti. Za trajno ograjo skoraj vedno izberejo pocinkano žico. Cenejša žica s tanko plastjo cinka prej zarjavi in se pri napenjanju lažje pretrga. Plastificirana različica pride v poštev predvsem tam, kjer je pomemben videz.

• Napenjalci omogočajo nadzorovano zategovanje žice in kasnejše preprosto dodatno napenjanje, ko se žica sprosti.
• Kovinski stebrički so običajna izbira za trdno in razmeroma preprosto ograjo.
• Betonski stebrički so masivnejši in primerni za dolge odseke ter večje obremenitve.
• Leseni stebrički se uporabljajo predvsem pri pašnikih ali začasnih ograjah.
• Poševni nastavek na vrhu stebrička nosi žico pod kotom in otežuje plezanje čez ograjo. Izberejo ga tam, kjer je glavni namen ograje varovanje objekta.

Drobnarije, kot so sponke, vezna žica in nosilci, ljudje pogosto podcenjujejo. V praksi pa je ravno od njih odvisno, ali žica ostane na svojem mestu.

Najenostavnejši primer je raven teren, enakomerno razporejeni stebrički in dober dostop vzdolž celotne linije. Razmiki med stebrički so običajno od dveh do treh metrov. Pri enakomerni razporeditvi se žica napne lahko in enakomerno.

Delo podaljša in podraži predvsem:

• pobočje ali razgiban teren, kjer je treba žico voditi po odsekih z dodatnimi sidrnimi točkami,
• veliko lomov in vogalov, saj je vsak vogal samostojna napenjalna točka z opornikom,
• večje število vrst žice ali montaža na poševne nastavke v višini,
• zaraščen pas ob ograji, grmovje in slab dostop,
• odstranjevanje stare, zarjavele žice pred novo montažo.

V praksi se ponavlja nekaj napak:

• Prešibko napeta žica. Žica valovi, v vetru se drgne ob stebričke in jo je lahko premagati.
• Premočno napeta žica. Žica nima rezerve za krčenje v mrazu, zato se lahko pretrga ali izruva končni stebriček.
• Kotni stebrički brez opornika ali preplitko vkopani. Sčasoma se nagnejo in cel odsek popusti.
• Napenjanje naenkrat po vsej dolžini namesto postopnega zategovanja. Napetost se potem porazdeli neenakomerno.
• Delo brez rokavic in očal. Ko se napeta žica sprosti, lahko resno poškoduje roke in oči.

Misliti je treba tudi na temperaturo. Žica, napeta v poletni vročini, se pozimi skrči in se še bolj zategne. Zato je ne zategnite »do konca«.

Če imate nizko ograjo s trdno postavljenimi stebrički, lahko žico napnete tudi sami. Potrebujete debele delovne rokavice, zaščitna očala, napenjalec ali napenjalne klešče in ščipalne klešče. Montažo na poševne nastavke ali na visoko ograjo raje prepustite strokovnjaku.

1. Obleči trdno oblačilo z dolgimi rokavi, nadeti rokavice in očala.
2. Preveriti, ali so kotni in končni stebrički trdni in imajo opornik.
3. Konec žice oviti okoli končnega stebrička in ga zavarovati s sponko ali vezno žico.
4. Kolut žice odvijati počasi, po možnosti nataknjen na palico, da se žica ne zvija in ne zaplete.
5. Žico ohlapno obesiti na nosilce vmesnih stebričkov na enaki višini.
6. Na drugem koncu priključiti napenjalec in žico zategovati postopoma, z več kratkimi gibi.
7. Napetost preizkusiti s pritiskom roke v rokavici: žica naj rahlo vzmeti, a se ne sme vidno povesiti.
8. Žico trdno pritrditi na vsak stebriček in odrezati odvečne konce tako, da ne štrlijo navzven.
9. Po nekaj tednih preveriti napetost in žico po potrebi dodatno napeti.

Ob prevzemu se sprehodite ob celotni liniji ograje in preverite naslednje:

• žica je ravna po vsej dolžini, brez valov in povešanja,
• ob pritisku rahlo vzmeti, vendar ni napeta do meje pretrganja,
• kotni in končni stebrički stojijo navpično in imajo opornike,
• žica je pritrjena na vsak stebriček in nikjer ne drsi,
• posamezne vrste so na enaki višini in v enakih razmikih,
• napenjalci so dostopni za kasnejše dodatno napenjanje,
• konci žice so zapognjeni in ne štrlijo v prostor,
• na pocinkani površini ni sledi poškodb z orodjem.