Napenjanje napenjalne žice

Mreža sama nima oblike, je mehka in se poveša. Šele napenjalna žica iz nje naredi ograjo: drži jo zgoraj, na sredini in spodaj, njeno težo in pritisk vetra pa prenaša na stebričke. Pri običajni ograji okoli hiše se napnejo navadno tri vrste žice, pri nižji ograji pogosto zadostujeta dve.

Najbolj obremenjeni so končni, vogalni in stebrički ob vratih. Vsa napetost žice vleče prav za njih, zato se nanje montirajo opornice, ki jih podpirajo s strani, kamor žica vleče. Vmesni stebrički žico samo vodijo in jo držijo na pravi višini.

Napenjalno žico uporabljate pri mrežnih ograjah okoli parcel, pri ogradah za živali, pri ograjah proti divjadi v sadovnjakih in vinogradih ter pri začasnih ograjah. Na varnostnih ograjah se na podoben način napenja tudi bodeča žica na poševnem nastavku vrh stebrička.

Izkušen mojster ne začne pri žici, ampak pri stebričkih. Ohlapen ali nagnjen stebriček se po napenjanju nagne še bolj.

1. Preveriti, ali so stebrički v ravni liniji, enako visoki, trdno vsajeni in ali je beton dovolj strjen.
2. Namestiti opornice na končne in vogalne stebričke v smeri vleka žice.
3. Žico privezati na prvi končni ali vogalni stebriček tako, da spoj zdrži polno napetost.
4. Žico speljati skozi držala ali odprtine na vmesnih stebričkih, ravno in brez pregibov.
5. Na drugem končnem stebričku namestiti napenjalec in žico z njim postopoma zategovati.
6. Med zategovanjem spremljati, ali žica ne popušča in ali se končni stebriček ne nagiba.
7. Enako napeti vse vrste žice, da mreža ne vleče neenakomerno.
8. Odvečno žico odrezati in konce zaviti, da se nihče ne poškoduje.

Pri ograji z vogali se žica napenja po posameznih ravnih odsekih, od vogala do vogala. Dolgo žico, speljano čez več vogalov, je težko dobro napeti, v pregibih pa se drgne in obrablja.

• pocinkana žica je primerna za običajne razmere in za pocinkano mrežo,
• plastificirana žica ima pod plastjo cinkovo plast, bolje prenaša vlago in se barvno ujema z zeleno ali antracitno mrežo,
• napenjalci omogočajo postopno zategovanje in kasnejše dotegovanje, kakovosten napenjalec ne popusti sam od sebe,
• napenjalna letev ali palica se vstavi v rob mreže ob končnih stebričkih in razporedi vlek po celotni višini,
• opornice, objemke in držala naj bodo iz istega sistema kot stebrički, da se med seboj ujemajo,
• vezna žica služi za pritrditev mreže na napenjalne žice.

Od orodja zadostujejo kombinirane klešče, ščipalne klešče, ključ ali ročica za napenjalec ter vrvica ali libela za preverjanje višine. Žica in pribor naj bosta od istega proizvajalca ali vsaj z enako površinsko zaščito. Pocinkano držalo na plastificirani žici namreč pogosto prej začne rjaveti.

Najpreprostejši primer je ravna ograja na ravnem terenu, s trdno zabetoniranimi stebrički in sistemskimi opornicami. Takrat napenjanje poteka hitro in rezultat je raven.

Delo podaljša in oteži:

• nagnjen ali razgiban teren, ki je v Sloveniji zelo pogost, saj mora žica teči vzporedno s terenom in je treba višino paziti pri vsakem stebričku,
• veliko vogalov, lomov in vrat, ker se vsak odsek napenja posebej,
• stari stebrički, ki jih je treba najprej poravnati, dobetonirati ali dopolniti z opornicami,
• zaraščena parcela ali ograja tik ob sosedovem objektu, kjer je malo prostora za delo,
• odstranjevanje stare, zarjavele žice, preden napnete novo.

V praksi se največkrat zgodi, da je žica prenapeta. Laik ima občutek, da bolj ko napne, bolje je. Preveč napeta žica pa upogne končni stebriček, ga izpuli iz betona ali pozimi poči, ko se kovina skrči.

• preohlapna žica, zaradi katere mreža valovi in se poveša,
• manjkajoče ali prešibke opornice na končnih in vogalnih stebričkih,
• napenjanje, preden se beton pod stebrički dovolj strdi,
• različno napete vrste žice, zato je mreža zgoraj ravna, spodaj pa izbočena,
• prepognjena žica v vogalih, ki se na mestu pregiba lomi,
• poceni napenjalci, ki po prvi zimi popustijo.

Zakaj sta problem vročina in mraz? Jeklo se poleti nekoliko podaljša, pozimi skrči. Žica, napeta do konca na vroč dan, je januarja preobremenjena. Smiselno je napenjati v zmernem vremenu in pustiti majhno rezervo.

Žico lahko napnete tudi sami, če so stebrički že trdno vsajeni in ograja ni višja od običajne vrtne. Pri delu nosite trdne rokavice in zaščitna očala, saj napeta žica ob pretrgu lahko švigne.

1. Prehoditi ograjo in preveriti trdnost in navpičnost vseh stebričkov.
2. Pritrditi opornice na končne in vogalne stebričke, če jih še ni.
3. Napeti vrvico na želeni višini in na stebričkih označiti višino vsake vrste žice.
4. Žico privezati na prvi končni stebriček s trdno zanko.
5. Žico speljati skozi držala vmesnih stebričkov po celotni dolžini odseka.
6. Na drugem koncu namestiti napenjalec, vanj vpeti žico in jo zategovati po malih obratih.
7. Prenehati zategovati, ko je žica ravna in ob pritisku z roko trdno upira, a ne zveni kot struna.
8. Na enak način napeti ostale vrste žice.
9. Odrezati odvečno žico in konce varno zaviti.
10. Po nekaj dneh žico preveriti in jo po potrebi rahlo dotegniti.

Če se končni stebriček med napenjanjem premakne, delo ustavite. Napetost sprostite in stebriček najprej utrdite.

• žica je ob pogledu vzdolž ograje ravna, brez povesov in valov,
• vse vrste žice so napete približno enako,
• žica poteka na enaki višini ob vsakem stebričku, na pobočju vzporedno s terenom,
• končni in vogalni stebrički so navpični in imajo nameščene opornice,
• napenjalci so zategnjeni, ne popuščajo in jih je mogoče pozneje še dotegniti,
• spoji na stebričkih so trdni in žica v vogalih ni prepognjena,
• konci žice so odrezani in zaviti,
• površinska zaščita žice in držal pri montaži ni poškodovana.