Montaža mrežne ograje do višine 1,4 m

Postavka se obračuna na tekoči meter (tm) dokončane ograje. Praviloma zajema naslednja dela:

• napeljavo in napenjanje napenjalnih žic,
• odvijanje mreže in njeno napenjanje z napenjalno palico,
• privezovanje mreže na žice in stebričke.

Postavitev stebričkov, betoniranje, oporniki, betonske podložne plošče in vrtna vrata so v cenikih običajno ločene postavke. Preden podpišete ponudbo, preverite, kaj je vključeno v ceno metra in kaj bo zaračunano posebej. Tako se izognete nesporazumom, ko ekipa pride na teren in ugotovi, da stebrički še niso postavljeni.

Oznaka »do 1,4 m« pomeni mrežo v običajnih višinah zvitkov, na primer okoli 1,0 m, 1,25 m ali 1,4 m. Če je mreža nameščena nad betonsko podložno ploščo, je skupna višina ograje nekoliko večja. Za obseg dela pa šteje višina same mreže.

V ceniku sta poleg te postavke še montaža mreže do 1,8 m in montaža mreže nad 3,0 m. Vsaka ima svojo stran in svojo ceno, ker se razlikujejo obseg dela, oprema in tveganja.

• Do 1,4 m: celotno delo poteka s tal, brez lestve. Zvitki so lažji, zato jih dva človeka brez težav preneseta in napneta. Običajno zadoščajo tri napenjalne žice (spodnja, srednja in zgornja) ter krajši stebrički. Ograja ujame manj vetra, zato so zahteve za sidranje koncev in vogalov nekoliko nižje. Primerna je za vrtove, predvrtove, ločevanje parcel in ograde za manjše živali.
• Do 1,8 m: običajna obodna ograja družinske hiše, ko želite, da je ni mogoče zlahka prestopiti ali preplezati. Mreža je težja, zgornjo žico pa je treba napenjati s stolčka ali nizke lestve. Stebrički so daljši in globlje zabetonirani, oporniki pa morajo zdržati večjo silo.
• Nad 3,0 m: igrišča, športni objekti in lovilne ograje. Potrebni so močnejši stebri in več napenjalnih žic. Dela se z odra ali dvižne ploščadi, z večjo ekipo in s premišljeno zasnovo zaradi obremenitve z vetrom. To je povsem druga kategorija dela.

Kako se odločiti? Premislite, kaj naj ograja počne. Če naj označi parcelo in zadrži otroke, kokoši ali manjšega psa, višina do 1,4 m običajno zadošča. Za večjega psa, ki rad skače, ali za ograjo ob cesti, ki naj oteži plezanje, izberite izvedbo do 1,8 m. V praksi se pogosto zgodi, da si ljudje postavijo nizko ograjo, po enem letu pa ugotovijo, da jo pes preskoči. Naknadno povišanje pomeni nove stebričke, zato je višino dobro premisliti vnaprej.

Meja parcele in dogovor s sosedom

Ograja na meji naj stoji na meji, ki je urejena v katastru. Ne postavljajte je ob starem količku ali »kot je bilo od nekdaj«. Če niste prepričani, kje poteka meja, naročite geodeta, da jo označi na terenu. Pri skupni ograji se s sosedom vnaprej dogovorite o nekaj stvareh: kdo ograjo plača, na čigavi strani bodo stebrički in kdo jo bo vzdrževal. Pisni dogovor, čeprav kratek, prihrani marsikateri kasnejši spor.

Stebrički in podlaga

Mreža se namešča na že postavljene stebričke. Ti morajo biti v liniji, navpični in trdno zabetonirani. Beton okoli stebričkov potrebuje čas. Žice se praviloma napenjajo šele po nekaj dneh, ko beton dovolj otrdi, odvisno od vremena in betonske mešanice tudi po enem tednu. Če se napenja prezgodaj, se končni stebrički nagnejo in ograja izgubi napetost.

Pripraviti je treba še:

• očiščen pas vzdolž ograje brez grmovja, plevela in stare mreže,
• nameščene opornike na končnih, vogalnih in stebričkih ob vratih,
• položene betonske podložne plošče, če jih ograja ima,
• material na kraju samem: mrežo, napenjalne žice, napenjalce, napenjalne palice in vezno žico,
• dostop za ljudi in zvitke mreže po vsej dolžini ograje.

Če ob ograji raste živa meja, jo je smiselno pred montažo obrezati, da ekipa lahko normalno hodi ob liniji. Veje, ki silijo skozi mrežo, jo s časom izbočijo.

Pletena štirikotna mreža

To je zelo razširjena vrsta. Žice so prepletene v kvadratna okenca, običajno velikosti okoli 50 mm. Mreža je prožna, dobro sledi rahlo valovitemu terenu in jo je mogoče lepo napeti. Na voljo je pocinkana ali plastificirana, najpogosteje v zeleni ali antracitni barvi. Plastificirana mreža zdrži dlje, če se plastika pri montaži ne poškoduje. Pri nizki ograji se pogosto izbere tanjša žica, kar za vrtno ograjo običajno zadošča.

Varjena mreža v zvitkih

Žice so na križiščih zvarjene, okenca so pravokotna. Mreža je bolj toga in se manj upogiba, a slabše sledi terenu in jo je težje napeti v popolnoma ravno ploskev. Primerna je za raven teren in tam, kjer želite manjša okenca, na primer proti perutnini ali malim živalim.

Vozlasta mreža

Uporablja se pri sadovnjakih, pašnikih in ogradah za živino. Spodaj ima gostejša okenca, zgoraj redkejša. Za običajen vrt ob hiši je bolj izjema, pri dolgih odsekih na odprtem terenu pa je smiselna izbira.

Pribor, ki odloča o kakovosti

• Napenjalne žice: pri višini do 1,4 m praviloma tri. Nosijo mrežo, zato naj bodo debelejše od žice mreže in z enako površinsko zaščito.
• Napenjalci: na koncih in vogalih, z ragljo ali vijačni. Omogočajo, da žico pozneje še dotegnete.
• Napenjalna palica: vstavi se skozi robna okenca mreže in pritrdi na končni stebriček. Tako se sila porazdeli po vsej višini.
• Vezna žica ali sponke: povezujejo mrežo z napenjalnimi žicami. Biti morajo iz enakega materiala, da ne začnejo rjaveti prej kot mreža.
• Oporniki: na končnih in vogalnih stebričkih, pri dolgih ravnih odsekih tudi vmes, praviloma približno vsakih 20 do 25 m.

Pri običajni vrtni ograji delo poteka približno takole:

1. Pregled stebričkov. Ekipa preveri linijo, navpičnost in trdnost stebričkov. Ukrivljen ali zrahljan stebriček se popravi pred napenjanjem, ne pozneje.
2. Napeljava napenjalnih žic. Žice tečejo od končnega stebrička do naslednjega končnega ali vogalnega. Spodnja je tik nad tlemi ali podložno ploščo, zgornja nekaj centimetrov pod zgornjim robom mreže, srednja približno na polovici. Na vmesnih stebričkih se žice obesijo v nosilce ali privežejo.
3. Napenjanje žic. Z napenjalci se žice dotegnejo, najprej zgornja, nato spodnja in srednja. Žica naj bo čvrsta, a ne skrajno napeta. Prevelika sila upogne končne stebričke tudi pri dobrih opornikih.
4. Pritrditev začetka mreže. Skozi prvo vrsto okenc se vstavi napenjalna palica in pritrdi na končni stebriček po vsej višini.
5. Odvijanje in prednapenjanje mreže. Mreža se odvije vzdolž ograje in nasloni na žice. Na drugem koncu se napne ročno ali z začasno palico in napenjalnim trakom, da ni valovita.
6. Privezovanje na žice. Mreža se priveže na zgornjo žico najmanj na vsakem vmesnem stebričku in vmes v enakomernih razmikih, nato še na srednjo in spodnjo žico.
7. Spajanje zvitkov. Če zvitek ne zadošča, se naslednji priključi s prepletanjem robne žice. Tako spoj ni viden in ne nastane šibko mesto.
8. Zaključek in dotezanje. Na koncu odseka se mreža skrajša, namesti se druga napenjalna palica in celotno polje se še enkrat dotegne. Odrezani konci žic se zavihajo navznoter, da nikogar ne poškodujejo.

Koliko časa traja in kako uskladiti dela

Dvočlanska ekipa na ravnem terenu in s pripravljenimi stebrički običajno postavi več deset metrov ograje na dan. Čas se podaljša pri številnih vogalih, vratih, pobočju in pri priključevanju na obstoječo ograjo. Pri nizki mreži odpade delo z lestvijo, zato je montaža hitrejša kot pri višjih izvedbah.

Vrstni red je pomemben. Najprej se postavijo stebrički in podložne plošče, sledi čakanje, da beton otrdi, šele nato pride ekipa za mrežo. Če boste ob ograji sadili živo mejo ali urejali zelenico, to naredite po montaži. Tako sadike ne bodo pohojene in zemlja ne bo zbita.

Na ceno za tekoči meter vpliva predvsem število zahtevnih mest na ograji in dostop do nje. Delo olajšajo:

• raven teren in dolgi ravni odseki brez prekinitev,
• stebrički v natančni liniji in z dovolj otrdelim betonom,
• prost pas vzdolž ograje,
• material, ki je zložen neposredno na mestu montaže.

Delo pa otežijo:

• pobočje, lomi terena in stopnice, kjer se mora mreža prilagajati,
• veliko vogalov, vrat in kratkih odsekov, kjer se sidranje koncev ponavlja,
• gosto zelenje, živa meja ali kamenje tik ob stebričkih,
• odstranjevanje stare mreže in žic, če ga opravi ekipa,
• priključevanje na sosedovo ograjo, zid ali podzidek.

Na pobočju se nizka mreža običajno vodi vzporedno s terenom. Pletena štirikotna mreža to dobro prenese, varjena slabše. Zato je na nagnjenem terenu bolje izbrati pleteno.

• Napenjanje kmalu po betoniranju: končni stebrički se nagnejo proti polju, žice popustijo in mreža se po nekaj tednih povesi.
• Manjkajoči ali šibki oporniki: vogalni stebriček se zasuka in ograja se v vogalu nabere v valove. Popravilo pomeni, da je treba mrežo odvezati in ponovno napeti.
• Mreža privezana samo na stebričke: med stebrički nastanejo »trebuščki«, mreža se izboči in ob naslonitvi trajno deformira.
• Poškodovana plastika na plastificirani mreži: pri grobem delu s kleščami se plastika odrgne, žica začne korodirati in po nekaj letih so vidni rjasti madeži.
• Kombinacija različnih kovin: navadna črna žica na pocinkani mreži rjavi in obarva okolico.
• Reža pri tleh: če je spodnja žica previsoko, se pes ali lisica podkoplje. Rešitev je betonska podložna plošča ali nižje vodena spodnja žica.
• Napačno spajanje zvitkov: če se zvitka le prekrijeta namesto prepleteta, je spoj viden in mreža se na tem mestu s časom razmakne.

Nizka mreža do 1,4 m spada med dela, ki jih zmore tudi spreten domači mojster. Dela se s tal, brez lestve, s pomočnikom pa gre hitro. Potrebovali boste delovne rokavice, klešče, ščipalke za žico in napenjalce, po možnosti tudi začasno palico s trakom za prednapenjanje mreže. Pazite na konce žic, ki lahko odskočijo, zato med napenjanjem nosite zaščitna očala. Če nameravate kopati jame za nove stebričke, najprej preverite, ali na tem mestu potekajo podzemni vodi. Ob sumu na plinovod ne kopljite in se obrnite na distributerja. Če zavohate plin, se umaknite in pokličite 112.

1. Preveriti, ali so stebrički navpični, v liniji in ali je beton dovolj otrdel.
2. Očistiti pas vzdolž ograje zelenja in starih žic.
3. Pritrditi napenjalce na končne in vogalne stebričke v višini spodnje, srednje in zgornje žice.
4. Napeljati napenjalne žice, jih obesiti na vmesne stebričke in rahlo dotegniti.
5. Dotegniti žice z napenjalci, začeti z zgornjo, in sproti preverjati, ali se končni stebrički premikajo.
6. Vstaviti napenjalno palico skozi robna okenca mreže in jo pritrditi na končni stebriček.
7. Odviti mrežo vzdolž žic in jo na koncu odseka prednapeti s pomožno palico.
8. Privezati mrežo na zgornjo žico, nato na srednjo in spodnjo, v enakomernih razmikih.
9. Pri spajanju zvitkov prepletati robno žico skozi okenca obeh zvitkov.
10. Mrežo na koncu skrajšati, namestiti drugo napenjalno palico in polje dotegniti.
11. Zavihati odrezane konce žic navznoter in preveriti napetost po vsej dolžini.

Čez nekaj tednov, ko se material »usede«, je dobro žice na napenjalcih rahlo dotegniti.

Dokončano ograjo prehodite v celoti, po možnosti pri dnevni svetlobi. Poglejte jo od strani vzdolž linije, saj tako valove opazite lažje. Na sredini polja nežno pritisnite na mrežo. Mreža naj zaniha in se vrne nazaj, ne pa ostane upognjena.

• mreža je enakomerno napeta, brez valov in izboklin med stebrički,
• zgornji rob mreže je v ravni liniji ali tekoče sledi terenu,
• končni in vogalni stebrički so navpični, oporniki pa trdni,
• mreža je v enakomernih razmikih privezana na vse tri napenjalne žice,
• napenjalne palice so pritrjene po vsej višini mreže,
• spoji zvitkov so prepleteni in niso vidni kot šibko mesto,
• plastika na plastificirani mreži in žicah ni odrgnjena,
• vezni material je iz enake vrste kovine kot mreža,
• pri tleh ni reže, skozi katero bi se dalo splaziti,
• konci žic so zavihani in nikjer ne štrlijo,
• okolica je pospravljena, ostanki žic pa odpeljani.