Vgradnja opornika do 2,7 m

Napeta mreža ali napenjalna žica vleče stebre v smeri ograje. Pri vmesnih stebrih se sila z obeh strani izravna. Pri končnih in vogalnih stebrih se ne, ker sila deluje samo z ene strani. Zato opornike postavljajo predvsem tukaj:

• končni stebri: en opornik v smeri ograje,
• vogalni stebri: dva opornika, vsak v smeri ene stranice ograje,
• stebri ob vratih in vratcih ter mesta, kjer ograja spremeni smer ali preide v breg,
• dolgi ravni odseki: po navodilih proizvajalca opornike dodajo tudi vmes, na primer pri napenjalnih stebrih.

Zakaj opornik postavite na stran mreže in ne zadaj? Deluje kot opora, ki steber potiska proti vleku mreže. Na nasprotni strani bi ga vlek samo trgal. Pri višjih panelnih ograjah opornik pomaga predvsem proti vetru, saj polni ali gosti paneli vetru nudijo velik upor.

Osnova je trdno zabetoniran in navpičen steber. Opornik vgradite šele k njemu, najbolje hkrati s stebrom ali kmalu za njim, preden napnete mrežo.

1. Merjenje. Določite višino, na kateri bo opornik pritrjen na steber. Običajno je to v zgornji polovici do zgornji tretjini stebra, odvisno od sistema proizvajalca. Iz tega sledi mesto, kjer bo njegova peta v tleh.
2. Kot. Opornik naj s stebrom oklepa približno 40 do 50 stopinj. Strm opornik stebra skoraj ne podpre, preveč položen pa je dolg in se lahko upogiba.
3. Izkop za peto. Izkopljete jamo za betonski blok. Pri ograjah te višine je običajna globina okoli 60 do 80 cm, da temelj sega pod plast, ki pozimi zmrzuje. Dno utrdite in po potrebi nasujete plast gramoza.
4. Pritrditev na steber. Opornik pritrdite z objemko ali vijačnim spojem. Spoj mora sedeti brez zračnosti.
5. Betoniranje. Peto zalijete z betonom in ga prebadate ali zgostite, da v njem ne ostanejo praznine. Površino oblikujete v rahel naklon stran od opornika, da voda odteka.
6. Strjevanje. Dokler beton ne otrdi, se opornik in steber ne smeta premikati. Z napenjanjem mreže počakate vsaj nekaj dni, odvisno od vrste betona in vremena.

Oporniki so običajno iz jeklene cevi ali profila, vroče pocinkani, pogosto še s plastično prevleko v barvi ograje. Ujemati se morajo s premerom in sistemom stebrov, sicer se objemke slabo privijejo. Pri višjih in bolj obremenjenih ograjah se splača debelostenski profil.

Spojni material: objemke, vijaki in podložke naj bodo pocinkani ali iz nerjavnega jekla. Navaden vijak zarjavi prej kot ograja.

Beton: običajno se uporablja beton trdnostnega razreda C16/20 ali C20/25 po SIST EN 206 ali pa suha mešanica v vrečah, namenjena za stebre. Pri suhi mešanici upoštevajte navodila proizvajalca, predvsem glede količine vode in časa strjevanja.

Zaščita: mesta, kjer ste opornik krajšali ali vrtali, zaščitite s cinkovim sprejem ali protikorozijskim premazom. Odprt konec cevi zaprite s kapico, da vanj ne zateka voda.

Najlaže je opornike vgraditi skupaj s stebri pri novi ograji v mehkih tleh, ki se dajo lepo kopati. Več dela je, kadar naletite na:

• kamnita ali zbita tla, nasutje z gradbenimi ostanki, korenine dreves,
• breg, kjer je treba kot in globino meriti natančneje,
• slab dostop do ograje, na primer ozek pas med ograjo in hišo ali zasajeno živo mejo,
• naknadno vgradnjo k stari ograji, ko je treba mrežo popustiti in steber najprej poravnati,
• podzemne vode ob meji parcele, kjer je treba kopati ročno in previdno.

Pri daljši ograji gre delo hitreje, ker se izkopi in betoniranje opravijo naenkrat.

• Preplitva peta. Majhen blok tik pod površjem zmrzal dvigne in opornik ne podpira več.
• Napačen kot. Skoraj navpičen opornik stebra ne zadrži, ograja se postopoma nagiba.
• Opornik na napačni strani. Biti mora na strani, kamor vleče mreža.
• Zračnost v objemki. Majhna zračnost se sčasoma poveča in opornik preneha delovati.
• Praznine v betonu. Beton, ki ga samo nasujete brez zgoščevanja, drži le na videz.
• Prezgodnje napenjanje mreže. Svež beton vleka ne zdrži in steber se premakne.
• Nezaščiteni rezi. Odrezan opornik brez premaza začne rjaveti prav na mestu spoja.

Če so vaši stebri trdno zabetonirani in navpični, lahko opornik vgradite tudi sami. Preden začnete kopati, preverite, ali na tem mestu ne poteka plinovod, električni kabel ali vodovod. Lego vodov vam pokažejo njihovi upravljavci. Če med kopanjem poškodujete plinsko cev, se takoj umaknite na varno razdaljo in pokličite 112.

1. Pripraviti opornik, objemko, pocinkane vijake, beton, gramoz, lopato, vodno tehtnico, meter ter kline ali letve za podpiranje.
2. Preveriti, ali je steber navpičen in trden.
3. Prisloniti opornik k stebru na strani mreže in nastaviti kot približno 40 do 50 stopinj.
4. Označiti mesto pete v tleh in izkopati jamo globine približno 60 do 80 cm.
5. Utrditi dno in nasuti tanko plast gramoza.
6. Pritrditi opornik z objemko na steber in vijake priviti tako, da spoj nima zračnosti.
7. Z vodno tehtnico ponovno preveriti navpičnost stebra in opornik podpreti, da se med betoniranjem ne premakne.
8. Zaliti peto z betonom, ga sproti prebadati in površino oblikovati v naklon stran od opornika.
9. Zaščititi reze in izvrtine s protikorozijskim sredstvom ter namestiti kapico.
10. Pustiti, da beton dozori, in šele nato napenjati mrežo, po navodilih proizvajalca betona.
11. Po napenjanju mreže še enkrat priviti objemko.

• opornik je na strani, kamor vleče mreža, na vogalu sta dva,
• kot glede na steber znaša približno 40 do 50 stopinj,
• steber je po napenjanju mreže še vedno navpičen,
• objemka je privita in opornik se v njej ne premika,
• betonska peta nima razpok ali vidnih praznin,
• voda okoli pete odteka in ne zastaja ob oporniku,
• rezi so zaščiteni, odprti konci pa zaprti s kapico,
• ko z roko pritisnete na vrh stebra, ograja ne vzmeti in se ne nagne.