Montaža ograjnih panelov

Prvo vprašanje ni tehnično, temveč zelo praktično: kje točno poteka meja parcele? Če niste prepričani, naj vam mejo pokaže geodet. Ograja, ki stoji nekaj centimetrov na sosedovem zemljišču, je pogost vir sporov, njena prestavitev pa pomeni veliko dodatnega dela.

Pred izkopom morate vedeti, ali ob meji potekajo podzemni vodi, torej plin, elektrika, voda ali telekomunikacije. Zakoličbo vodov naročite pri njihovih upravljavcih. Če pri kopanju vseeno poškodujete plinovod in zavohate plin, se umaknite na varno in pokličite 112. Pri ograji na meji se je smiselno s sosedom tudi dogovoriti, na kateri strani bodo temelji in kdo bo skrbel za ograjo.

Zakoličba in razporeditev stebričkov

Linijo ograje se označi s količki in napeto vrvico. Razmika med stebrički ne določite na oko, ampak po širini panela in sistemu pritrjevanja, ki ga predpisuje proizvajalec. Običajen panel je širok približno 2,5 m, zato morajo stebrički stati točno na to mero. Začne se v vogalih in pri vratih, ker so to fiksne točke, ostalo se poravna glede nanje.

Izkopi in betoniranje

Za vsak stebriček se izkoplje ali izvrta luknja. Globina je običajno okoli 60 do 80 cm, pri višjih ograjah, vogalnih stebričkih in v mehkih tleh tudi več. Smiselno je priti pod globino zmrzovanja, da zmrzal stebričkov ne dviguje. Ta je v nižinah običajno okoli 80 cm, v višjih in hladnejših legah pa več. Stebriček se postavi, z libelo poravna v obeh smereh in zalije z betonom.

Pritrditev panelov

Paneli se na stebričke pritrdijo z objemkami, sponkami ali vijačnimi spoji iz istega sistema. Montira se zvezno od enega konca proti drugemu, da se napake ne seštevajo. Če uporabljate betonske podnožne plošče, se te vstavijo v nosilce ob tleh še pred paneli.

Zategovanje in kontrola

Na koncu se preveri ravnina celotne linije in zategnejo vsi spoji. Premočno zategovanje lahko poškoduje cinkovo ali plastično zaščito, kar kasneje vodi v rjo.

• 3D paneli imajo vtisnjene upogibe v obliki črke V, ki jih dodatno utrdijo. Za stanovanjske hiše in vrtove so običajna izbira.
• 2D paneli so ravni, z dvojno vodoravno žico. So bolj togi in primerni tam, kjer mora ograja bolje varovati, na primer ob cesti ali okoli poslovnega objekta.
• Površinska zaščita: samo pocinkanje ščiti pred rjo, kombinacija cinka in plastifikacije zdrži dlje in je videti bolj enotna.
• Stebrički naj bodo iz istega sistema kot paneli in z enako površinsko zaščito. Pri vratih in v vogalih se uporabljajo močnejši profili.
• Betonske podnožne plošče zaprejo režo ob tleh, preprečijo, da bi pes spodkopal ograjo, in olajšajo košnjo.
• Zemeljski vijaki ali pritrditev na pete so alternativa betoniranju. Pete so primerne za obstoječi zidec, vijaki pa bolj za nižje in manj obremenjene ograje.

Najlažje je na ravni parceli z mehkejšo, nekamnito zemljo, dobrim dostopom in brez stare ograje. Delo pa precej podaljšajo in otežijo:

• naklon terena, kjer se togi paneli postavljajo stopničasto in je treba vsak odsek višinsko poravnati,
• kamnita tla, korenine dreves ali star betonski temelj na poti,
• odstranitev in odvoz stare ograje,
• veliko vogalov, lomov in kratkih odsekov, kjer je treba panele krajšati,
• vgradnja dvoriščnih in vrtnih vrat, ki potrebujejo močnejše stebričke in natančnejšo izmero,
• slab dostop za stroje, ko je treba beton in material nositi ročno.

• Stebrički, postavljeni „približno“. Če razmik ne ustreza širini panela, panela ni mogoče pritrditi ali pa ga je treba na silo upogibati.
• Preplitek ali prešibek temelj. Ograja je sprva videti lepo, po prvi zimi ali močnem vetru pa se začne nagibati.
• Obremenitev stebričkov, preden se beton strdi. Stebrički se premaknejo, v liniji ograje pa nastanejo valovi.
• Nezaščiteni rezi. Skrajšan panel ima na rezu golo jeklo. Če ga ne premažete z zaščitnim premazom, začne rjaveti prav tam.
• Mešanje delov iz različnih sistemov. Objemke potem ne držijo trdno, paneli pa se tresejo.

Na ravni parceli in pri običajni višini ograje montažo zmorete tudi sami. Pomagajo druga oseba, libela, vrvica, ročni ali motorni svedrc za zemljo in potrpežljivost pri merjenju. Naklon, električna dvoriščna vrata ali visoko varnostno ograjo raje prepustite izvajalcu.

1. Preveriti mejo parcele in naročiti zakoličbo podzemnih vodov.
2. Označiti linijo ograje s količki in vrvico, začeti v vogalih in pri vratih.
3. Izmeriti položaj stebričkov natančno po širini panela in navodilih proizvajalca.
4. Izkopati luknje do potrebne globine in na dno nasuti nekaj gramoza.
5. Postaviti krajna stebrička, ju poravnati z libelo in zabetonirati.
6. Med krajnima stebričkoma napeti vrvico v višini njunih vrhov in po njej postaviti ostale stebričke.
7. Pustiti, da se beton strdi po navodilih proizvajalca, praviloma vsaj en do dva dni.
8. Vstaviti podnožne plošče, če so del ograje.
9. Prisloniti prvi panel, ga pritrditi z objemkami in preveriti ravnino.
10. Nadaljevati panel za panelom proti koncu ograje.
11. Zadnji panel po potrebi skrajšati in rez premazati z zaščitnim premazom.
12. Zategniti vse spoje in z libelo še enkrat preveriti celotno linijo.

• stebrički so navpični in njihovi vrhovi so v eni liniji,
• paneli so v ravnini, brez upogibov in enako visoko nad terenom,
• ob rahlem pritisku se ograja ne premika in paneli ne ropotajo,
• vse objemke in vijaki so zategnjeni in iz istega sistema,
• površina ni opraskana, rezi so premazani,
• beton okoli stebričkov je poravnan, voda odteka stran od njih,
• ograja stoji na dogovorjeni liniji in meja parcele je upoštevana,
• dvoriščna in vrtna vrata se odpirajo lahko in se ne zatikajo.