Postavitev žične mreže nad 3,0 m

Postavka v ceniku se obračuna na tekoči meter dolžine ograje. Pod postavitvijo mreže se praviloma razume napeljava napenjalnih žic, odvijanje in obešanje mreže, njeno napenjanje, pritrditev na žice in stebre ter zaključek na končnih in vogalnih stebrih. Postavitev stebrov, betoniranje temeljev, opore, vrata in vratca so običajno ločene postavke. Ko primerjate ponudbe, zato preverite, kaj je v kateri postavki zajeto. Pogosto se zgodi, da je ena ponudba videti ugodnejša samo zato, ker v njej manjkajo stebri ali pritrdilni material.

Višina nad 3,0 m pomeni, da mreže skoraj nikoli ne rešite z enim samim pasom iz zvitka. Zvitki pletene mreže se običajno prodajajo do višine okoli dveh metrov. Višje dimenzije so na voljo kot športna mreža, a niso vedno takoj na zalogi. V praksi se zato pogosto sestavita dva pasova drug nad drugim, ki se spojita na vodoravni žici ali vodoravni cevi. Prav to spajanje je ena glavnih razlik v primerjavi z nižjimi ograjami.

V ceniku najdete še dve sorodni postavki, vsako s svojo stranjo. Razlika ni le v metrih višine, temveč v celotnem načinu dela:

• Mreža do 1,4 m: nizka ograja okoli vrta ali za ločevanje delov zemljišča. Dela se s tal, praviloma zadoščajo tri napenjalne žice, en pas iz zvitka in dva človeka. To delo zmore tudi spreten domači mojster.
• Mreža do 1,8 m: najpogostejša mejna ograja družinske hiše. Še vedno en pas in tri žice, zgornji rob se doseže s tal ali z nizke lestve. Zahteve za stebre in napetost so višje, postopek pa ostaja enak.
• Mreža nad 3,0 m: igrišča, teniška igrišča, ograjena območja, ograde za živali. Dela se z odra ali dvižne ploščadi, žic je več, pogosto se doda vodoravna cev na sredini ali na vrhu, mreža je sestavljena iz več pasov, ekipa pa potrebuje vsaj tri ljudi. Stebri so debelejši, postavljeni gosteje in globlje temeljeni.

Zakaj med 1,8 m in 3,0 m ni še ene stopnje? Ograja višine okoli dveh metrov se v praksi izvede podobno kot različica do 1,8 m, le z višjim pasom mreže. Ko pa višina preseže tri metre, logika vrtne ograje ne velja več. Mreža se obnaša bolj kot veliko jadro, ki potrebuje trdno konstrukcijo. Če torej želite, da ograja ustavi psa ali zakrije pogled, izberite nižjo različico. Če mora zadržati žogo, preprečiti plezanje odraslega človeka ali ograditi živali, ki skačejo, potrebujete to postavko.

Stebri in temelji

Mreža se postavi šele na dokončano nosilno konstrukcijo. Stebri morajo biti zabetonirani, navpični in v eni liniji. Beton v temeljih potrebuje čas: preden začne ekipa napenjati, naj bi se praviloma strjeval vsaj nekaj dni, natančen čas navaja proizvajalec betonske mešanice, odvisen pa je tudi od vremena. Napenjanje visoke mreže povzroča na končnih stebrih velike sile. Mlad beton pod njimi popusti in steber se trajno nagne.

Pri višini nad tri metre se uporabljajo debelejši cevni stebri z debelejšo steno kot pri vrtnih ograjah. Razmiki so manjši, približno okoli 2,5 m namesto običajnih treh metrov, temelji pa globlji in širši. Vogalni, končni in prehodni stebri morajo imeti opore, pri dolgih odsekih se opore dodajo tudi vmesnim stebrom v rednih presledkih. Konkretne dimenzije naj določi dobavitelj sistema ali projektant, zlasti kjer je treba upoštevati obremenitev z vetrom ali udarce žoge.

Teren in dostop

• Vzdolž linije ograje naj bo prost pas, po katerem se lahko premika pomični oder ali dvižna ploščad.
• Teren pod ograjo naj bo poravnan, da spodnji rob mreže ne visi nad jamo in se ne zarije v grbine.
• Grmovje, veje in ostanke stare ograje je treba odstraniti vnaprej.
• Če ograja stoji na meji zemljišča, naj mejo zakoliči geodet. Pri visoki ograji se zamik za nekaj centimetrov popravlja veliko težje kot pri nizki.

Usklajevanje z drugimi deli

Visoka mreža redko stoji sama. Pred njeno postavitvijo naj bodo končani izkopi in betoniranja v okolici, da se ob ograji ne vozi s strojem. Pri igriščih se pogosto najprej izvede podlaga, umetna trava ali asfalt, šele nato mreža, sicer lahko oder poškoduje površino. To je treba dogovoriti vnaprej.

Če nameravate na ograjo pozneje obesiti senčilno mrežo, reklamne transparente ali jo pustiti zarasti s plezalkami, to povejte že pred postavitvijo stebrov. Gola mreža vetru skoraj ne nudi upora, zakrita površina višine nad tri metre pa ustvarja velik upor in stebri, dimenzionirani le za mrežo, se lahko upognejo ali izpulijo. Podobno velja za ivje in sneg, ki se nalepi na gosto mrežo.

Vrata in vratca se praviloma postavijo pred mrežo ali hkrati z njo, da se mreža lahko zaključi na njihovih stebrih. Električne napeljave, razsvetljavo igrišča in kamere na stebrih izvede izključno usposobljen elektroinštalater. Pred kopanjem temeljev naj vam zakoličijo podzemne vode. Če bi pri izkopu naleteli na plinovod in zavohate plin, takoj zapustite mesto in pokličite 112.

Pletena mreža iz zvitka

Klasična pletena mreža je najpogostejša izbira za igrišča. Pri tej višini se izbere debelejša žica in manjše okence, da mreža zdrži udarce žoge in se po njej ne da zlahka splezati. Izdeluje se kot pocinkana ali plastificirana. Pocinkana bolje prenese mehanske poškodbe pri napenjanju, plastificirana je lepša in dlje odolava koroziji, vendar se plastična prevleka ne sme strgati s kleščami ali napenjalnim orodjem. Kjer je prevleka poškodovana, žica začne rjaveti.

Varjena mreža in paneli

Varjena mreža iz zvitka je bolj toga in se na veliki višini rada valovi, če ni skrbno napeta. Panelni sistemi (2D in 3D paneli) se pri tej višini uporabljajo predvsem na športnih in industrijskih območjih, kjer se paneli zlagajo drug nad drugega na sistemske stebre. Paneli se ne napenjajo, temveč montirajo na nosilce, zato gre za drugo postavko v ceniku. Ta stran govori o mreži, ki se napenja med stebri.

Napenjalne žice, vodoravne cevi in pritrdilni material

Nizki ograji zadoščajo tri napenjalne žice, pri višini nad tri metre pa jih je praviloma več, približno na vsakih 60 do 80 cm višine, odvisno od dobavitelja sistema. Pri športnih ograjah se namesto zgornje žice ali skupaj z njo uporablja vodoravna cev, ki drži obliko ograje in preprečuje izbočenje. Potrebne so še napenjalne palice, ki se uvlečejo skozi mrežo na končnih stebrih, napenjalci žice, sponke in vezna žica. Pritrdilni material naj ima enako površinsko zaščito kot mreža. Pocinkana sponka na plastificirani mreži deluje nenavadno, pri kombinaciji različnih kovin pa obstaja nevarnost hitrejše korozije.

1. Pregled konstrukcije. Monter preveri navpičnost stebrov, njihovo linijo, trdnost opor in strjenost betona. Če je kakšen steber kriv, se to uredi zdaj, ne po napenjanju mreže.
2. Napeljava napenjalnih žic. Žice se pritrdijo na končne stebre, vodijo čez vmesne stebre in se postopno napenjajo z napenjalci. Pri visoki ograji se napenjajo enakomerno od spodaj navzgor, da stebrov ne vleče enostransko.
3. Namestitev vodoravnih cevi. Če sistem predvideva vodoravno cev, se ta namesti v objemke na stebrih še pred mrežo.
4. Odvijanje in obešanje prvega pasu. Zvitek se odvije vzdolž ograje, na začetku se skozi mrežo uvleče napenjalna palica in se pritrdi na končni steber. Spodnji pas se obesi na žice. Pri dveh pasovih drug nad drugim se običajno začne spodaj.
5. Napenjanje mreže. Na drugem koncu odseka se mreža napne z drugo napenjalno palico in vlečnim orodjem. Pri veliki višini se vleče na več mestih hkrati, sicer se mreža napne le na sredini in na vrhu, spodaj pa ostane ohlapna.
6. Spajanje pasov. Zgornji pas se obesi tako, da se na vodoravni žici ali cevi naveže na spodnjega. Pasova se spojita s prepletanjem žice ali gostim vezanjem, da med njima ne nastane reža, skozi katero bi šla žoga ali roka.
7. Pritrditev na žice in stebre. Mreža se priveže na žice v rednih, razmeroma gostih razmikih in na vsak steber. Redko vezanje je pri tej višini najpogostejši vzrok poznejšega izbočenja.
8. Zaključek in poravnava. Na vogalih in koncih se mreža zaključi, odvečni konci žic se zavihajo navznoter, da se nihče ne zatakne z oblačilom ali roko. Spodnji rob se preveri po vsej dolžini.

Delo na višini

Zgornji rob mreže je na višini, s katere padec pomeni hudo poškodbo. Montaža z navadne lestve, prislonjene na steber, ni varna, saj lestev ob vlečenju mreže hitro zdrsne. Profesionalne ekipe delajo s pomičnega odra ali dvižne ploščadi in uporabljajo opremo za zaščito pred padcem. Ob močnem vetru se visoka mreža sploh ne postavlja: odvit pas se obnaša kot jadro in lahko potegne človeka skupaj z odrom.

Na zahtevnost dela in s tem na ceno vpliva več stvari, kot bi si mislili na prvi pogled:

• Raven in dolg odsek je najenostavnejši. Ekipa ujame ritem in napenja mrežo v velikih dolžinah naenkrat.
• Veliko vogalov in lomov pomeni veliko zaključkov, napenjalnih palic in ponovnega napenjanja. Kratki odseki gredo počasi.
• Nagib terena oteži vse: mrežo je treba rezati in oblikovati, oder je težko stabilizirati, spodnji rob pa težko držati na enaki višini nad terenom.
• Slab dostop, na primer ograja tik ob zidu, vodi ali sosedovem objektu, kjer odra ni mogoče postaviti, delo močno upočasni.
• Dva ali več pasov drug nad drugim pomenita dodatno spajanje, ki je počasno in mora biti natančno.
• Slabo postavljeni stebri drugega izvajalca pogosto pomenijo, da mora monter najprej popravljati, sicer mreža nikoli ne bo lepo napeta.
• Vreme: veter in mraz delo ustavita ali upočasnita, plastificirana mreža je na mrazu bolj krhka.

Postavitev visoke mreže je bistveno počasnejša kot pri nižjih različicah. Na vsak tekoči meter pride več žic, več vezanja, pogosto spajanje pasov in nenehno premikanje odra. Raven odsek okoli manjšega igrišča izkušena ekipa običajno opravi v nekaj dneh, razgibano območje na pobočju lahko traja precej dlje. Prišteti je treba še čas strjevanja betona v temeljih, ki se z montažo mreže ne prekriva. Razumen terminski načrt zato predvidi razmik med betoniranjem stebrov in napenjanjem ter rezervo za slabo vreme.

• Prešibka napetost. Mreža se po prvem poletju izboči, med stebri nastanejo »trebuhi«, ob udarcih žoge se trajno deformira.
• Redko vezanje na žice. Mreža se premika, zgornji pas se loči od spodnjega in nastane reža.
• Napenjanje na mlad beton. Končni stebri se nagnejo navznoter, celotna ograja popusti, popravilo pa pomeni razstavitev odseka.
• Manjkajoče opore. Vogalni steber se postopno upogne. Pri višini nad tri metre se to pokaže hitreje kot pri nizki ograji.
• Nepravilno spojena pasova. Vidni vodoravni val ali reža na sredini ograje, skozi katero gre žoga.
• Poškodovana plastična prevleka. Čez čas se na žicah pojavijo rjave točke, zlasti tam, kjer se je mreža vlekla s kleščami.
• Ostri konci žic. Na igrišču so varnostno tveganje, otroci se ob štrlečo žico hitro poškodujejo.
• Prevelika reža pri tleh. Pod ograjo se splazi pes, žoga ali otrok, kar pri ogradah in igriščih izniči smisel celotne ograje.

Same postavitve mreže nad tri metre se kot domači mojster ne lotevajte, saj gre za delo na višini s težko in vetru izpostavljeno površino. Lahko pa sami pripravite teren pred prihodom ekipe in vsako leto, najbolje po zimi, ograjo pregledate s tal. Tako opazite majhne težave, preden postanejo veliko popravilo.

1. Odstraniti grmovje, veje in ostanke stare ograje vzdolž predvidene linije.
2. Poravnati teren pod ograjo, da je pas za oder raven in brez jam.
3. Pospraviti material in predmete, ki bi ovirali premikanje odra ali ploščadi.
4. Pri letnem pregledu obhoditi ograjo z obeh strani in jo pogledati tudi z večje razdalje.
5. Preveriti navpičnost stebrov in trdnost opor, z roko potisniti mrežo na več mestih na dosegljivi višini.
6. Poiskati zrahljane vezi, poškodovano prevleko, rjave točke in štrleče konce žic v spodnjem delu.
7. Odstraniti listje, veje in sneg, ki se nabirajo ob spodnjem robu.
8. Opažene težave v višjem delu ograje zapisati in jih prepustiti izvajalcu z ustrezno opremo za delo na višini.

Hotovo ograjo obhodite po vsej dolžini z obeh strani in jo poglejte tudi od daleč, kjer se neravnine najbolje pokažejo. Mrežo z roko potisnite na več mestih na različnih višinah, enakomerno naj vzmeti in se vrne nazaj. Ob prevzemu preverite:

• stebri stojijo navpično in v eni liniji, nobeden se po napenjanju ni nagnil,
• mreža je enakomerno napeta po vsej višini, brez izbočin in valov,
• spoj med pasovoma je neprekinjen, brez rež in vidnega preloma,
• mreža je privezana na vsako žico in vsak steber v gostih razmikih,
• napenjalne žice so napete, napenjalci pa zategnjeni,
• vogalni in končni stebri imajo opore in so trdni,
• vodoravne cevi, če so del sistema, so trdno pritrjene v objemke,
• konci žic so zavihani navznoter in nikjer ne štrlijo,
• plastična prevleka ni strgana ali odrgnjena,
• spodnji rob drži dogovorjeno razdaljo od terena po vsej dolžini,
• okolica je pospravljena, brez ostankov žic in odrezkov mreže, ki bi lahko poškodovali ljudi ali kosilnico.